Franja

Minucius 3 Minúcij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

I. iz patricijskega rodu:

1. L. Minucius Lucij Minucij, konz. l. 458; nesrečno se je vojskoval zoper Ekve, a ga je rešil diktator Kvinkcij; l. 450 diktator, l. 439 je razodel nakane Spurija Melija: L.

2. Minucia Minucija, vestalka, l. 337 obsojena zaradi nečistosti in živa pokopana: L. —

II. iz plebejskega rodu:

1. M. Minucius Rufus Mark Minucij Ruf, l. 217 pod vrhovnim poveljstvom diktatorja Fabija Maksima Kunktatorja poveljnik konjenice (magister equitum) zoper Hanibala. Z njim se je v svoji ognjevitosti spustil v bitko, v kateri bi bil gotovo padel, če ga ne bi rešil diktator: L., N., Lucan., Sil., Vell.

2. Q. Minucius Thermus Kvint Minucij Term, tr. pl. l. 62, Ciceronov prijatelj, v državljanski vojni na Pompejevi strani: C., N.

3. Minucius Felix Minucij Feliks Afričan, krščanski apologet okrog l. 220 po Kr.; v obliki dialoga je napisal zagovor krščanstva z naslovom „Octavius“. — Adj. Minúcijev, minúcijski: gens Ci., porticus Minucia (v Flaminijevem cirkusu) Ci., via (iz Rima v Brundizij) Ci. ep., lex P. F., porta P. F.

minuō -ere -uī -ūtum (minor -ōris)

1. (z)drobiti, (raz)drobiti (razdrabljati), (raz)tolči, (s)treti, (raz)klati, razseka(va)ti, (raz)cepiti, (z)meti, (z)lomiti, razlomiti (razlamljati), prelomiti (prelamljati), razbiti (razbijati): ligna, ramalia O., mullum in singula pulmenta H. na kose razrezati, aliquem in pilā O., obiectus portarum Stat., ligna minuta P. F.

2. manjšati, pomanjš(ev)ati, zmanjš(ev)ati: tu cave ne minuas, tu ne maius facias id H., ignes N., urinam ignibus Col., aes alienum Plin. iun., sumptūs Ci., vectigalia Suet., pretium frumenti ad ternos nummos T. znižati na, sanguinem Veg. puščati komu kri; refl. se minuere, tudi samo minuere ali med. minui manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pojemati, pešati, pasti (padati), upasti (upadati), uteči se (naspr. augescere, augeri, (in)crescere): minuit se motus Plin., minuit se morbus, motus Plin. ponehuje, aliae sic, ut aliquantum quidem minuatur ex febre, nihilominus tamen quaedam reliquiae remaneant Cels., minuente aestu C. ob oseki, luna minuens Plin. iun. upada, corporis artūs O. ali corpora minuuntur Plin. se krčijo, upadajo, Danubius reliquo aestatis minuitur Sen. ph.

3. metaf. (z)manjš(ev)ati, (z)niž(ev)ati, (o)slabiti, (pri)kratiti, prikrajš(ev)ati, omejiti (omejevati), spodkopa(va)ti, (u)blažiti (ublaževati), umeriti (umerjati), ovreti (ovirati), (o)brzdati, (u)krotiti, okrniti (okrnjevati), obvlad(ov)ati, zadrž(ev)ati, ustaviti (ustavljati), (o)škodovati, upreti (upirati) se, boriti se, delovati proti komu ali čemu: Pl., Q., curas H., gloriam Ci. ali laudem alicuius L. (naspr. amplificare), auctoritatem C., potentiam senatūs atque auctoritatem Ci., maiestatem populi Romani per vim Ci., violare clementiam quam regis opes minui maluit N., censuram L., religionem N. žaliti, fidem T., opinionem Ci. pobijati predsodek, cupiditates Ci. (naspr. inflammare), iram Ter., spem C., maerorem Ci., lutum O., timorem militum C., Auct. b. Afr., alicui animos L. (naspr. accendere) jemati komu pogum, controversias C. pomirjati, poravnavati, ut controversiam minuam Ci. da se omejim samo na sporno zadevo, consilium suum non m. Ter. v ničemer ne spremeniti, tako tudi: nec tu eā causā minueris haec, quae facis Ter., consul alter equestri proelio uno et vulnere suo minutus L. oslabljen; occ. kot jur. t.t. capite minui Dig. izgubiti državljanske pravice (prim. caput, dēminuō, dēminūtiō). Od tod adj. pt. pf. minūtus 3, adv. -ē (prim. izpos. „minuta“ v sl. Cat., Auct. b. Afr.

1. majhen, majčken, majcen, drob(c)en: Plin., Lucr., Sen. ph., Suet., Veg., Gell., Lact., Tert. idr., minutis gladiis utebantur N., litterae Pl., Ci. drobno pismo (= drobne pismenke), res Ci. malenkosti, semina minutissima Ci., minuti pisciculi Ter., pisces Varr. Fr., Don., bestiolae, animalia Varr., puer Varr., genus Mel. pritlikav rod, plebes Ph. nizko, navadno ljudstvo, preprosti ljudje, dii Pl. nižji, aër minutior Lucr. tanjši, commentarii minutissime scripti Plin. ep. drobno (prav (zelo) na drobno, kar najdrobneje) pisani, historia minutissime scripta Sen. ph. kar najdrobneje (najtesneje) pisana, minute sal terere Col., minutius concīdere Col., minutissime commolere Col. ali quam minutissime contundere Ca. na drobne (prav (zelo) drobne, kar najdrobnejše) kose; subst. minūta -ōrum, n časovni delci, minute, ki so jih šteli 10 na eno uro: Aug., minuta, quae geometrica ratio partium partes appellat Amm. minute (kot 60. del stopinje = gr. λεπτά).

2. nepomemben, neznaten, malovažen, nevažen, malenkosten: philosophi Ci., imperatores Ci., res Ci. malenkostne reči, malenkosti, genus sermonis Ci. nižja vrsta govora, minutum animum pro parvo dicimus Ci. malodušnost imenujemo „minutus“ animus namesto „parvus“, grandia minute dicere Ci. malenkostno, minutius rem tractare Ci. preveč dlakocepsko razpravljati, maličiti, minutius scrutantem omnia Q. nadrobneje, natančneje; komp. subst. n. pl.: illa minutiora Aur. tiste manj pomembne (tehtne) stvari.

minúta (-e) f

1. (šestdeseti del ure) minuto (primo):
minuta molka minuto di silenzio
vlak ima deset minut zamude il treno ha dieci minuti di ritardo

2. pren. (zelo kratek čas) minuto, attimo:
počakaj minuto attendi un attimo
vsaka minuta je dragocena ogni minuto è prezioso

3. geogr., mat. minuto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. preživljati bridke minute soffrire, penare
še to minuto pojdi va' subito, senza indugio
rešili so ga zadnjo minuto lo salvarono l'ultimo minuto
pren. pomoč je prišla pet minut pred dvanajsto gli aiuti sono venuti all'ultimo istante
pren. prihajati do minute točno venire puntualmente
PREGOVORI:
minuta zamujena ne vrne se nobena chi ha tempo non aspetti tempo

minuto² m

1. minuta:
minuto primo, secondo minuta, sekunda
arrivare al minuto priti na minuto točno
contare i minuti pren. biti neučakan, nestrpen
spaccare il minuto biti točen kot ura

2. pren. trenutek, hip:
in un minuto takoj, hitro
non avere un minuto di pace ne imeti trenutka miru
non avere un minuto da perdere hudo se muditi
ha i minuti contati ure so mu štete; hudo se mu mudi

Minyās¹ -ae, m (Μινύας) Mínias, kralj v Orhomenu, zelo bogat, mitološki praoče in rodovni heroj bojot(ij)skega plemena Minijcev: Hyg., Serv., P. F. Od tod subst. Minyae -ārum, m (Μινύαι) Mínijci, staro eolsko pleme, nastanjeno najprej v Tesaliji, potem v Bojotiji, kjer je bilo njihovo glavno mesto Orhomen (Ὀρχομενός); pesn. argonávti (po prvotni verziji te mitološke zgodbe so namreč argonavti odpluli iz Bojotije): O., Lucan., Val. Fl., Mel. Minyēias -adis, f (Μινυηϊάς) ali Minyēis -idis, acc. pl. -idas, f (Μινυηΐς) Minieíada, Miniéida, Minijeva hči: O. Adj. Minyēius 3 Mínijev: proles O. (Minijeve hčere Alkatoa, Levkipa in Arzipa, ki so se upirale Bakhovemu bogočastju in bile zato spremenjene v netopirje), manus Val. Fl.

mír (-ú) m

1. pace:
vojna in mir guerra e pace
Nobelova nagrada za mir premio Nobel per la pace

2. (dogovor o končanju vojne) pace:
kršiti mir violare la pace
podpisati mir firmare un trattato di pace
skleniti časten, sramoten mir stipulare una pace onorevole, vergognosa
separatni, posebni mir pace separata
hist. vestfalski mir pace di Westfalia

3. (stanje brez velikih nasprotij, brez hrupa in nereda) pace, quiete: respiro; requie:
vzdrževati javni red in mir mantenere la quiete e l'ordine pubblico
ne imeti miru non aver requie

4. (stanje notranje ubranosti) pace:
izgubiti, najti mir perdere, ritrovare la pace
rel. naj počiva v miru riposi in pace

5. daj(te) (no) mir (v medmetni rabi) ma no, suvvia:
daj no mir, to so le čenče suvvia, sono solo chiacchiere
daj mu že, kar hoče, da bo mir e dagli quel che vuole, così la smette di scocciarci
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non potè trattenersi dal dire
misel, vest mu ni dala miru lo turbava il pensiero, la coscienza
pren. daj mi mir! e lasciami in pace!
biti pri miru non muoversi
pustiti koga na miru, pri miru non disturbare, non scocciare
hist. božji mir pace di Dio
zaradi ljubega miru per amor di pace
golob miru la colomba della pace
mir besedi! zitto! basta!
pren. še pes ima rad mir pri jedi non disturbare la gente mentre mangia
PREGOVORI:
če hočeš mir, pripravi se na vojno si vis pacem, para bellum; se desideri la pace preparati alla guerra

mire [mir] féminin vizir, muha (na puški)

point masculin de mire (militaire) cilj
ligne féminin de mire vizirna črta
être le point de mire biti središče pozornosti
il est le point de mire de tous vse oči so uprte vanj
prendre sa mire meriti, ciljati na

mísel (-sli) f

1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema

misericordia -ae, f (misericors)

1. milosrčnost, usmiljenje, sočutje, sočustvovanje, toplina (naspr. crudelitas): Sen. ph., misericordia est aegritudo ex miseriā alterius iniuriā laborantis Ci., quem ad modum misericordia aegritudo est ex alterius rebus adversis, sic invidentia aegritudo est ex alterius rebus secundis Ci., pronus in misericordiam T., misericordiam elicere L., T.; s subjektnim gen.: precibus ipsorum et misericordiā vulgi C.; z objektnim gen. (s kom, do koga): clarissimi viri misericordiā captus N., m. puerorum Ci.

2. pomilovanje, usmiljenje, sočutje pri drugih: accidit, ut pauci … qui aut gratiā aut misericordiā valerent, in Siciliam pervenerint C. ki so dosegli (sc. pri drugih) ali milost ali usmiljenje, haec atque eiusdem generis complura ut ab hominibus doctis magna cum misericordia fletuque pronuntiantur C. to je ganilo druge do solz usmiljenja, cum intelligunt homines, quantum misericordiae nobis tuae preces et tua salus allatura sit Ci. ep. nam bodo vzbudile, misericordiam habere debet Ci. vreden je usmiljenja. — Pooseb. Misericordia -ae, f Mizerikórdija = Usmiljenost, boginja usmiljenosti: Ap.

misli|ti² (-m)

1. (meniti, imeti mnenje) denken, meinen, glauben
dobro misliti es gut meinen
tako ni bilo mišljeno so war es nicht gemeint
kako to mislite? was meinen Sie damit?

2.
zmotno misliti, da je kaj X etwas als X ansehen

3.
misliti o (imeti mnenje) halten von
slabo misliti o Xu (imeti slabo mnenje) keine gute Meinung haben von X, (podcenjevati) X [geringachten] gering achten

4.
resno misliti mein/dein/sein … Ernst sein
misliš resno? ist das dein Ernst?
mislim prekleto/krvavo resno das ist mein blutiger Ernst

mísliti to think (na of, o about); to believe; (premišljevati) to cogitate (o upon) to reflect (o upon), to meditate

logično mísliti to reason (o about, on); (natančno, skrbno pretehtati) to deliberate; (meniti, domnevati) to mean, to suppose; ZDA to guess, to reckon; (biti mnenja) to be of the opinion; (predstavljati si) to imagine, to fancy, to conceive, to envisage, to realize; (upoštevati) to consider, to contemplate; (nameravati) to intend, ZDA to figure
mislim da I think so, I suppose so, I should think so
mislim da ne I don't think so
mislim, da imate prav I dare say you are right
ne morem si mísliti, da... I cannot imagine that...
na to ni mísliti it's not to be thought of; that is out of the question
to mi da mísliti this sets me thinking, this gives me food for thought, this makes me ponder
kaj misliš o tem? what is your opinion about it?, what's your idea?
povem, kar mislim I speak my mind
mislim si svoje I have my own idea (ali ideas)
mislili bomo na to we shall think of it, we shall not forget it
na kaj (na koga) misliš? what (whom) are you thinking of?
ni mísliti, da... it is not to be supposed that...
ona dobro misli (hoče, namerava) she means well, her intentions are good
ne misli več na to! don't give it another thought!, forget about it!
oni dobro mislijo o tebi they think well of you, they have a good opinion of you
nemogoče si je mísliti, da... it is unthinkable that...
kaj misliš storiti? what do you intend to do?
kaj pa misliš! what are you thinking of?
misli name! remember me!
to sem si mislil I thought so, I thought as much
tega si ne bi mislil od tebe I wouldn't have expected that from you, I am surprised at you
mísliti pri sebi to think to oneself
to si lahko mislim I can well imagine (that)
on misli le nase he only thinks of himself (ali pogovorno number one)
človek bi mislil, da... anyone (ali one) would think that...
mislim, da ne bo prišel I do not think he will come
jaz mislim drugače I don't agree, I beg to differ
kdo pa mislite, da sem jaz? who (ali arhaično whom) do you take me for?
mislite si, kar hočete! you may think what you like!
kdo bi si bil to mislil! who would have thought it!
o njem mislijo, da je bogat he is thought (ali supposed) to be rich
takó se splošno misli that is the current opinion
mislim, da je stara 30 let I imagine (ali I guess) she is (ali must be) thirty
mísliti s svojo glavo to do some indepenedent thinking
še v sanjah ne mislim nothing is further from my mind
javnost misli the public feeling is...
ne mislim nič hudega I mean no harm
menda ne misliš, da... you don't suppose that...?
ne bi si bil mislil, da so tako pošteni I would not have credited them with so much honesty
tega ne misliš zares (resno)? you don't mean it?, surely you can't be serious?
mislimo vse najbolje o tvojem prijatelju we hold your friend in the highest esteem
ona misli le na svojo zabavo she thinks of nothing but her own pleasure
takó jaz ne mislim that's not my way of thinking
glasno mísliti to think aloud, to think out loud

mísliti (-im)

A) imperf. ➞ pomisliti

1. pensare:
misliti zbrano pensare con concentrazione
mislil je samo na smrt non faceva che pensare alla morte

2. pensare, ritenere, credere:
mislim, da so dogodki potekali takole penso che i fatti siano andati così

3. (imeti odnos do koga, česa) pensare:
dobro, slabo misliti o kom pensare bene, male di qcn.
dekle misli, kako je lepa la ragazza pensa di essere bella

4. (z nedoločnikom izraža namen, pojasnilo, možnost uresničitve česa) pensare, aver intenzione, intendere:
dolgo sem mislil govoriti z vami è da molto che intendevo parlare con lei
nisem te mislil žaliti non intendevo offenderti
ali mislite že kaj kmalu končati?! pensate o no di finirla?!

5. mislim reči (za dopolnitev povedanega, povzetek vsebine povedanega) intender dire, voler dire:
kaj ste po poklicu, mislim (reči), kakšno izobrazbo imate? lei che professione fa, volevo dire, che scuole ha fatto?
s tem ne mislim reči, da lenarite e con ciò non voglio dire che non fate niente

6. (izraža točno določitev predmeta) pensare:
koga misliš? chi pensavi?

7. ali misliš, kaj misliš (v medmetni rabi; izraža začudenje, podkrepitev trditve):
ali misliš, da tega ne vem? cosa credi che non lo sappia?
to je velik uspeh, kaj misliš è un grande successo, nonc'è che dire
ali misliš že enkrat pospraviti deciditi a sparecchiare, a far ordine una buona volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliti na svojo korist pensare al proprio tornaconto
treba je misliti tudi na prihodnost bisogna pensare anche al futuro
ta človek misli na vse uno che pensa a tutto
misliti je treba tudi na svoje zdravje bisogna pensare a, aver cura della propria salute
misliti s svojo glavo pensare con la propria testa
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
imeti navado glasno misliti aver l'abitudine di pensare ad alta voce
verjela je, da fant resno misli credeva che il ragazzo avesse intenzioni serie
to mi je dalo misliti ciò mi ha fatto pensare
nisem toliko dobil, kot sem mislil non ho ricevuto quanto m'aspettavo

B) mísliti si (-im si) imperf. refl. (predstavljati si) immaginare; pensare; credere:
težko si mislim kaj hujšega non so immaginarmi niente di più grave
ne morem si misliti, da je res non posso credere che sia vero
(za podkrepitev trditve, pritrjevanja) kar misli si, nikamor ne boš šla non esci neanche per sogno
'To me je užalilo' 'Si (lahko) mislim' 'E questo mi offese' 'Posso immaginarlo, lo credo bene'

mister simpatičnosti stalna zveza
(nagrada na lepotnem tekmovanju) ▸ Legszimpatikusabb Úr
Na spletni strani tekmovanja smo zasledili, da so vas lani razglasili za mistra simpatičnosti. ▸ A verseny honlapján láttuk, hogy Ön tavaly elnyerte a „Legszimpatikusabb Úr" címet.

mistificírati to mystify; to hoax, to fool; to humbug, to gammon; to hocus-pocus; to hocus

pošteno so ga mistificirali he has been thoroughly bamboozled

mišljênje pensamiento m ; modo m de pensar; reflexión f ; (mnenje) opinión f

logično mišljenje razonamiento m
po mojem mišljenju en mi opinión, según mi criterio, a mi parecer
javno mišljenje la opinión pública
kakšno je Vaše mišljenje? ¿cuál es su opinión?
mišljenja so deljena hay división de opiniones
sem istega mišljenja kot ti soy de la misma opinión que tú
biti drugačnega mišljenja ser de otra opinión, pensar de otra manera
biti nasprotnega mišljenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
nisem Vašega mišljenja no soy de su opinión
imeti dobro (slabo) mišljenje o kom tener buena (mala) opinión de alg
(pošteno, odkrito) komu povedati svoje mišljenje fam decirle cuatro verdades a alg

mitellīta cēna -ae, f (mitella) mitelíta = „pojedina naglavnic (oglavnic)“, draga in razkošna pojedina, pri kateri so gostje dobili v dar oglavne poveze (mittela, gl. mitella): Suet.

Mithrās -ae, m: Stat., Cl. ali Mithrēs -ae, acc. -em (-ēn), m: Cu. (Μίϑρας, jon. Μίϑρης) Mítra

1. perz. božanstvo, sprva beli dan, pozneje sončni bog, od časa Kserksa I. glavno božanstvo perz. religije. Po vojni z gusarji so njemu na čast obhajane skrivne slovesnosti našle pot tudi v Rim, cesarja Trajan in Domicijan pa sta jih uvedla tudi formalno. — Od tod adj. Mithriacus 3 (Μιϑριακός) Mítrov, Mítrin, mitréjski: sacra Lamp.

2. ime Izidinega svečenika: Ap. (z acc. Mithram).

míto s
1. podkupnina: masno mito; primati, tražiti mito
2. bratsko mito dial. odškodnina, ki so jo ubijalčevi sorodniki dali sorodnikom ubitega

mitra -ae, f (gr. μίτρα) oglavna poveza, oglavnica, turban, mitra, azijsko naglavje z jermenoma, ki sta se zavezovala pod brado; v Grčiji in pozneje tudi v Rimu so mitro nosile le ženske in mehkužniki, poseb. gizdalini: Luc. fr., Lucr., Pr., Paul. (Dig.), Arn., Vulg., mitra Melitensis Varr., P. Clodius a crocotā, a mitrā … est factus repente popularis Ci., picta lupa barbara mitra Iuv., Maconia V., habent redimicula mitrae V., mitrae versicolores Plin., crispantes mitrae Hier.

mitrailler [-traje] verbe transitif obstreljevati z mitraljezom (un avion, un train letalo, vlak); familier fotografirati, filmati brez prestanka in od vseh strani

le Président fut mitraillé par les reporters reporterji so od vseh strani fotografirali predsednika (republike)