Franja

corrādō (conrādō) -ere -rāsī -rāsum napraskati, nagrabiti (nagrabljati), zgrniti (zgrinjati): corpora ali semina ex aëre Lucr. (o vetru); pren.: c. trecentos Philippos Pl. 300 Filipovih zlatnikov, omnia, ancillas, servos Ter. pobrati za prodajo, si ea summa corradi possit Icti.; z abstraktnim obj.: multa argumenta conradere Lucr. skupaj spraviti.

corriente tekoč; lahko izvedljiv, lahek; običajen; obči; naraven

año corriente tekoče leto
cuenta corriente tekoči račun
precio corriente prodajna cena; cenik
de uso muy corriente zelo običajen, zelo razširjen
vino corriente navadno namizno vino
corriente y moliente popolnoma gotov (pripravljen)
la vida corriente y moliente vsakdanje življenje
al corriente točno, natančno
estar al corriente vedeti najnovejše, biti na tekočem
poner al corriente obvestiti o
tener al corriente (de) sproti obveščati (o)
el 10 del corriente 10. t. m.
¡corriente! prav! soglašam!
¡muy al corriente! prav! zaradi mene!
estar (ali andar) corriente teči, imeti drisko
estar ya corriente biti že zopet zdrav (po bolezni)

corrigō -ere -rēxī -rēctum (cum in regere)

1. (v)zravna(va)ti, naravna(va)ti, uravna(va)ti, na pravi tir spraviti (spravljati): catenas Ca., pampinos teneros, uti recte spectent Ca., lectum triclinii, quem imparem posuerunt Varr., detorta hastilia Sen. ph., pedamenta declinata Col., puerorum depravata crura Varr., aliquem (= alicui artūs ali membra) Varr., alicui digitum corrigere non posse Plin., c. cutem in facie Plin., malas labentes Suet., cerae correctae O. spet zglajene, c. aciem nostram a Volscis inclinatam Val. Max., cursum (classis) L. po pravi poti zaviti (z ladjevjem); preg.: c. curva Sen. ph. (Apocol.), Plin. iun. vse gore zravnati moči.

2. pren.
a) popraviti (popravljati), poravna(va)ti, izboljš(ev)ati, poboljš(ev)ati, spremeniti (spreminjati), odpraviti (odpravljati): Pl., Ter., Petr., Plin. iun. idr., suam consuetudinem, si mala est Varr., mores aliorum Ci., vel corrumpere mores civitatis vel corrigere Ci., emendare vitia corrigereque mores Q., c. testamenta virorum Ci., fabulas Aeschyli Q., quod mendum ista litura correxit? Ci., perpauca mutans, sed ita, ut ea, quae corrigere vult, mihi quidem depravare videatur Ci., corrigeres haec (to nasilje) postea Ci., c. delicta S., flagitium L., peccatum Ps.-Q., vitium Q., errorem Suet., acceptam in Illyrico ignominiam L., quidquid corrigere est nefas H., c. sua vota O. kaj boljšega si želeti, moram cursu O. zamudo dohiteti, nadomestiti, maciem corporis Plin.; v pass.: hac rogatione non iudicum sententia, sed legis vitium corrigebatur Ci., pueri facillime corriguntur in discendo, cum vitia imitantur emendandi causā magistri Ci., ancipitis fortuna temporis maturā virtute correcta Vell.; refl. poboljšati se (poseb. nravno): si populus perperam est consuetus (namreč kar se tiče govorice), corrigere se ipsum (debet) Varr., non modo superiores, sed etiam se ipse correxerat (namreč glede na ritem govora) Ci., tu ut umquam te corrigas? (namreč nravno) Ci., iam te ipse monuisti, iam correxisti (sc. te)? Sen. ph.; o govorniku, ki uporablja govorno podobo, imenovano correctio: cum corrigimus nosmet ipsos quasi reprehendentes Ci.
b) (osebe) poučiti (poučevati), (po)svariti, (po)karati: corrigendus potius quam leviter inflectendus videtur Ci., ipsā re corrigi S. spremeniti (poučiti) se dati, corrigi et emendari castigatione hac L., obiurgatione corrigi Q. — Od tod adj. pt. pf. corrēctus 3 poboljšan: nihil officiunt peccata vetera correcto Lact., attentior fiat correctiorque Gell. boljši, correctior disciplina Front.

corripiō -ere -ripuī -reptum (cum in rapere)

1. naglo, trdno, silno prije(ma)ti, popasti (popadati), (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti; sprva z množinskimi obj.: celeres sagittas V., lora manu O., arma Vell., Fl., manu arma virosque Cu. (o slonih), singulos manu Cu., quas (volucres) corripuit serpens O., naves, quae paratae erant V. ali omnes suas res c. Auct. b. Alx. v naglici vse svoje stvari pograbiti; s kolektivnimi obj.: id, quod in praesentiā vestimentorum erat, corripuit N.; potem tudi z edninskimi obj.: Val. Max., Plin. idr., ferrum (meč), magnam hastam, sacram effigiem, ambustum torrem ab ara V., Cacum … corripit in nodum complexus V., (mulierem) correptam Graeco verbo monuit T. je prijel za roko in …

2. occ.
a) pograbiti, zgrabiti = na silo osvojiti (si) kaj, polastiti se, polakomniti se česa, zaseči, izsiliti kaj: pecuniam Ci., pecunias Ci., T., fasces S., Vell., omnium partes N., anxiis sordibus magnas opes, summa cum licentia naves Val. Max., praefecturas T., aliena Plin. iun., bona vivorum et mortuorum Suet., communis victoriae praemia Iust.
b) pesn. s tal vzdigniti, večinoma refl. se corripere vzdigniti se, pobrati se: c. corpus de terra ali ex somno Lucr., corripio e stratis corpus (= me) V., c. sese V.; od tod vzdigniti se = hitro odpraviti se, pohiteti: corripuit se repente et abiit Pl., c. se inde, se intro Ter., corripuit … sese ad filiam Ter., tandem corripuit sese atque inimica refugit in nemus V.
c) pesn. zbrati, zgrniti: omnia conrident correpta luce diei Lucr.
č) koga prijeti, zasačiti, ujeti, uloviti, planiti (udariti) na koga: hominem corripi … iussit Ci., quos ille … corripi atque interfici iussit C., ipsi (magi) corripiuntur a pluribus Iust.
d) kot tožnik prijeti (napasti) koga, s tožbo (po)lotiti se, ovaditi koga: statim corripit reum T., Priscum … corripuit delator, obiectans … T., accusatione corripi T., Aemilia Lepida a delatoribus corripitur ob servum adulterum T., locupletissimus quisque in praedam correpti T.
e) z grajo, s psovkami lotiti (lotevati) se koga, spraviti se na koga, (po)grajati, (po)karati, (o)zmerjati, ošte(va)ti, ogovoriti (ogovarjati): consules L., hunc corripiunt dictis O., aliquem non inimice corripere, sed paene patrie monere Q., c. alicuius securitatem Plin. iun., adulationes … gravissimo corripuit edicto Suet.; pogosto v pass.: convicio consulis correpti C., voce magistri corripi H., corripi iurgio Suet., numquamne fecisti, quod a patre corripi posset? Plin. iun. Skladi: ob haec correptus Suet.; populum quam potuit gravissima oratione corripuit, quod eam potestatem bis sibi detulisset Val. Max., corripuit consulares, quod non de rebus gestis senatui scriberent Suet.; ab eo correptus, cur ambularem Plin. un. na odgovor poklican

3. pren.
a) (o bolezni, smrti ipd.) koga popasti (popadati), prevze(ma)ti, zgrabiti (zgrabljati), pob(i)rati, vzeti, jemati: nec singula morbi corpora corripiunt V., quo celerius eiusmodi tempestates (kužni časi) corripiunt (sc. homines), eo maturius … Cels.; pogosteje v pass.: corripi febre Plin., morbo gravi ali subitā vi morbi Val. Max., subito et gravissimo morbo Cels., bis morbo inter res agendas Suet. dvakrat zboleti, morbo comitiali Suet. ali vitio comitiali Sen. ph., Plin., exitiabili morbo T. na smrt zboleti, pedum dolore Plin. iun. ali oculorum dolore Eutr. zboleti na nogah, na očeh, adversā valetudine Iust., correptus subitā morte Cu.; abs.: si (paralytici) correpti non sunt, diutius quidem vivunt, sed … Cels.; pesn.: modo (segetes) sol nimius, nimius modo corripit imber O. pogubi, caeco correpta veneno (od strupene vodne sape) Lucr.
b) (o čustvih, strasteh) koga prevze(ma)ti, popasti (popadati), obje(ma)ti, obvlad(ov)ati, zamikati: hunc plausus … plebisque patrumque corripuit V. je zamikalo, razveselilo; večinoma v pass.: vellem haud correpta fuisset militiā tali V. da je ne bi prevzela taka bojaželjnost, visae correptus imagine formae O. očaran, duplici ardore (sc. amoris et vini) correptus Pr., pueruli sui nimio ardore correptus Val. Max., correptus misericordiā Suet., irā Gell. zanesen.
c) (o ognju) lotiti (lotevati) se česa, popasti (popadati) kaj: quae (flamma) plurima vento corripuit tabulas V., ipsas ignes corripuere casas O., postquam ignis (rogi) corpus eius corripuit Val. Max., ignes inferiora aliquando corripuit Sen. ph., ignes terrā editi villas, arva, vicos passim corripiebant T.; v pass.: correpti flamma alii sunt, alii ambusti afflatu vaporis (od žarečega puha) L., turbine caelesti subito correptus et igni V., improviso igne correptae naves conflagraverunt Macr.
č) (o vodi) odplaviti (odplavljati): flumen … urbis tecta corriperet, nisi essent specus lacusque, qui exciperent Cu.

4.
a) pospešiti (pospeševati): pedes Sen. tr.; pren.: tarda necessitas leti corripuit gradum H.
b) hitro nastopiti pot po čem ali kam, hitro napotiti se kam, hitro odriniti, kreniti na pot: viam V., O., Plin. iun., corripiunt spatia V. planejo na tekališče, cum … campum corripuere … currūs V. pretečejo, c. iter Val. Max.

5. krajšati, okrajš(ev)ati, skrajš(ev)ati, skrčiti (skrčevati), omejiti (omejevati): numina corripiant moras (rok, čas) O., c. nimium omnia (namreč v govoru) Q., singulos missūs a septenis spatiis ad quina Suet., ludorum ac munerum impensas Suet., ut difficiles puerperiorum tricas Iuno mulceat corripiatque Lucina? Arn.; occ. (v izgovarjavi) skrajš(ev)ati, predtegniti (predtegovati): singularis rectus casus correptus (npr. trabs iz trabes) Varr., illis mos erat („fulgēre“) correptā syllabā uti, ut dicerent „fulgeōre“ Sen. ph., c. syllabam, verba Q. Od tod adj. pt. pf. correptus 3, adv. -ē kratko izgovarjan, kratek, predtegnjen: correptae litterae syllabaeve Q. kratki (predtegnjeni) zlogi, correpte dicere verbum Gell., aut producatur (syllaba), quae nunc correptius exit O.

Opomba: Vulg. pt. pf. corruptus: Paul.

corrōdō -ere -rōsī -rōsum zglodati, razglodati: cribra, scuta Ci., Platonis Politian nuper apud me mures corroserunt Ci., c. nares et aures Val. Max. (o ljudeh), ossa Iuv., digitos propter aliquid Sid.; pren.: (lima) ferrum corrodit Ph. razje(da).

corrogō -āre -āvī -ātum naprositi (naprošati), zvabiti (zvabljati), sprosjačiti, skupaj spraviti: ipse suos necessarios ab atriis Liciniis … corrogat Ci., c. vasa, vestimenta, pueros Corn., auditores Plin. iun., auxilia ab sociis L., vela cum antennis ex navibus L., nummulos de nepotum donis Ci., pecuniam ad necessarios sumptus C. Od tod subst. pt. pf. corrogātī -ōrum, m zvabljenci, povabljenci (poseb. o poslušalcih): Q., Plin. iun., convenerunt corrogati Ci.

corrotundō -āre -āvī -ātum

1. zaokrožiti (zaokroževati), med. zaokrožiti (zaokroževati) se: sic cometarum corpus ipsum corrotundatur Sen. ph., terra mater est in medio quasi ovum corrotundata Petr. okrogla kakor jajce, jajčasta, scuta de vimine in modum cratium corrotundata texebant Veg.

2. pren.
a) ritmično zaokrožiti (zaokroževati): quotiens enthymemata sua gestu velut corrotundant Q. (o govornikih).
b) kako število zaokrožiti (zaokroževati), dopolniti (dopolnjevati): centies sestertium Petr.

corrumpō -ere -rūpī -ruptūm

1. zlomiti, od tod pokvariti (pokvarjati), poškodovati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), izničiti, v nič da(ja)ti, v pass. tudi propasti, izničiti se, po zlu iti ipd.: aequo animo sua ipsi frumenta corrumpunt C., c. alimenta Cu., res familiares S. ali rem domini Col. na nič spraviti, corrumpente (frumentum) humore Plin., pituitae cursus acerrimus … aciem quoque ipsam (oculorum) corrumpit Cels. S čim? (z abl. instrumenti): coria autem, ne rursus igni ac lapidibus corrumpantur, centonibus conteguntur C., c. vineas igni et lapidibus S., se suosque cum omnibus copiis suis ferro et igni Fl.; pogosto samo igni corrumpere sež(i)gati: oppida S., illaque et domum et semet igni corrumpunt S., alia opera disicere, alia igni c. L.; z abstraktnim obj. iznakaziti, uničiti (uničevati), spodnesti (spodnašati), spodkopa(va)ti, onemogočiti, ob kaj spraviti (spravljati) sebe ali koga drugega, izgubiti (izgubljati), poseb. po nemarnem: ille mihi hodie corrupit diem Pl., ob rem corruptam domi poenas metuere S. zaradi napravljene škode, c. se suasque spes S., gratiam (naklonjenost) Ph., dei beneficia Sen. ph., libertatem T., fidem artis (vero v umetnost) T., corrupta totiens victoria T.; z abl.: quodcumque addebatur subsidio, id corruptum timore fugientium C. je onemogočil strah, c. dubitando et prolatando magnas opportunitates S. izgubiti, illis multo corrupta dolore voluptas H. skaljena, c. tot meritorum gratiam (hvalo za … ) maiore culpā, quam causae culpa est L., his factis magnifice gestarum rerum gloriam Val. Max.

2. pokvariti (pokvarjati), iznakaziti = (po)slabšati, (o)slabiti, izpriditi (izprijati), v pass. pokvariti se, izpriditi se ipd.: pabulum et aquarum fontes S., vinum, oleum Auct. b. Afr., morbo caeli coorta tempestas corrupit lacūs V. je okužila, aqua amara, quae corrumpit dulcem Cu., c. maria Fl. vznemirjati; v pass.: corrumpitur iam cena Pl., prandium corrumpitur Ter., conclusa aqua facile corrumpitur Ci. se izpridi, se usmradi, imbri frumentum corrumpi patiebatur Ci., Ceres corrupta undis V., nec casiā liquidi corrumpitur usus olivi V., assa caro danda est … , quae non facile corrumpitur Cels., vino forma perit, vino corrumpitur aetas Pr. slabi mladost, rura neglegentiā villici corrupta et perdita Val. Max., ebur corrumpitur ostro Stat., humor ex hordeo aut frumento in quandam similitudinem vini corruptus T. (s primesmi) v slabo vino ponarejena, vinum in acorem corrumpitur Macr. se skisa; occ.
a) skaziti = (s)pačiti, popačiti, potvoriti (potvarjati), onesposobiti (onesposabljati), (o)grditi: ne plora; oculos corrumpis tales Pl., quid fles et madidos lacrimis corrumpis ocellos O., teneros c. febribus artus O., dentibus ungues Pr. razgristi, fama honestatis formam corrumpit Ci., forma ne illā quidem sorte corrupta Cu., corpus exanimum nulla tabe, ne minimo quidem livore corruptum Cu.; (živa bitja) izmučiti, (o)slabiti, v pass. shujšati: corrumpi equos in insula inclusos L., corrupti equi macie C. shujšani, onemogli, mršavi, quia corruptos nuper viderat boves Ph.; z abstraktnim obj. (o)grditi, (o)madeževati: famam rerum gestarum Cu., professionem honestarum artium malis moribus Cu.; (po glasu, izreki) popačiti, sprevreči (sprevračati): nomen eorum paulatim Libyes corrumpere barbarā linguā Mauros pro Medis appellantes S., Chloris eram, quae Flora vocor; corrupta Latino nominis est nostri littera Graeca sono O., os in peregrinum sonum corruptum Q., littera continuata cum insequente in naturam eius corrumpitur Q.
b) (po vsebini, smislu) popačiti (popačevati), ponarediti (ponarejati): sententias iudicum Ci., tabulas ali litteras publicas ali samo litteras (listine) Ci., totidem generibus corrumpitur oratio, quot ornatur Q., corruptae in adulationem causae T. v prilizovanje spačeni razlogi; o neživem subj.: simulatione honestatis formam eius (gloriae) pulchritudinemque corrumpit Ci. podaja popačenko (česa).

3. pren. (moralno) pokvariti (pokvarjati), (po)pačiti, izpriditi (izprijati): neque equidem illum me vivo corrumpi sinam Pl., tu illum corrumpi sinis Ter., c. mores Ci., N., Cu., corrumpi mores (puerorum) in scholis Q., naturam fortuna corrumpit Cu., Hannibalem ipsum Capua corrupit Ci., genus hominum ad honestatem natum malo cultu … corruptum Ci., populus largitione magistratuum corruptus est N., c. acceptam nobilitatem S., milites … licentia atque lascivia corruperat S., postquam luxu atque desidiā civitas corrupta est S., inter tanta vitia aetas (moja slabotna mladost) ambitione corrupta tenebatur S., invidia vulgi vanum ingenium dictatoris corrupit L., omnia perversas possunt corrumpere mentes O., me non ullae poterunt corrumpere taedae Pr. noben drug plamen ljubezni me ne bo mogel onečastiti, quae manus obscaenas depinxit tabellas, illa puellarum ingenuos corrupit ocellos Pr. je okužila, ne otium corrumperet militem Vell., c. iuventutem Q., disciplinam T. ali disciplinam castrorum Plin. iun., corruptos depravatosque mores principatūs reformare et corrigere Plin. iun., non corrumpi ea in deterius, quae aliquando a malis fiunt Plin. iun.; occ.
a) zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), onečastiti (onečaščati), (o)skruniti: herilem filium Pl., mulierem Ter., qui homo? adulescentulus corruptus? Ci., uxorem quondam magni Minois, ut aiunt, corrupit torvi candida forma bovis Pr., potuit corrumpere taurum mater O., c. puerum praetextatum et ingenuam virginem Val. Max., plurimas et illustres feminas, fratris filiam Suet.
b) podkupiti (podkupovati): iudicem Ci., sacerdotes fani, oraculum Delphicum N., a rege corruptus N., plerisque ex factione eius corruptis S., c. scribae servum Plin. iun.; z abl. instrumenti: aliquem pecuniā, pretio ali turpi largitione Ci., aliquem auro S., aliquem donis S., Cu. ali muneribus H., O., servum spe et muneribus N., corrumpi regiā mercede Val. Max.; s per: tu doce, per quem sequestrem, quo divisore tribus corrupta sit Ci. Čemu? c. aliquem ad scelus, ad societatem, in spem rapinarum T. S kakšnim namenom? (s finalnim stavkom): c. centuriones ducesque turmarum, uti transfugerent S., huius filiam virginem auro corrumpit Tatius, ut armatos in arcem accipiat L.; met.: c. comitum curam nutricisque fidem O. — Od tod adj. pt. pf. corruptus (st.lat. corrumptus) 3, adv. -ē, pokvarjen, iznakažen, pohabljen: hordeum C. plesniv, caelum Lucr., caeli tractus V., aqua, dens, corpus Cels., humor Q., longum carpentes iter et factum corruptius imbri H., lacus sapore corruptior T., corruptissimum genus (unguentorum) Plin.; kot subst. corrupta -ōrum, n pokvarjeni, pohabljeni (telesni) deli: Cels.

2. pren.
a) (v izreki ali pisavi) nepopoln, napačen, nepravilen: Q. (I, 5, 68), verba corrupte pronuntiare Gell.
b) v izrazih in mislih pokvarjen, popačen, napačen, sprevržen, pogosto neokusen, neslan: consuetudo (govorni običaj, govorica) vitiosa et corrupta Ci., vitiosum et corruptum dicendi genus Q., multo corruptior sententia Sen. rh., corruptissima res omnium, quae umquam dictae sunt Sen. rh.; (o govorniku, pesniku idr.): ingenio corruptus, tumidi et corrupti Q., corrupti (naspr. culte dicentes ali laeti) Sen. ph.; de aliqua re neque depravate iudicare neque corrupte Ci., non minus multa magnifice dicere quam corrupte Sen. ph., multa facunde explicuit, corruptius quam Fabianus, sed dulcius Sen. ph., non illi peius dicunt, sed hi corruptius iudicant Sen. rh., Damas corruptissime (dixit) Sen. rh.; kot subst. corrupta -ōrum, n sprevržene misli (naspr. sana): Sen. rh.
c) nravno pokvarjen, popačen, izprijen, hudoben, malopriden, brezbožen: civitas S., civitatis corrupti mores S., c. Baiae Pr., nihil urbis eius corruptius moribus Cu., Sardanapalus vir muliere corruptior Iust., homines omnium ordinum corruptissimi S. fr., corruptissima res publica, corruptissimum saeculum T., adversus modestiam disciplinae corruptus T., intimi libertorum servorumque corruptius quam in privata domo habiti T. bolj na rahlo držani, manj ustrahovani; occ. α) zapeljan, oskrunjen: quis corruptor iuventutis, quis corruptus (= cinaedus), quis perditus inveniri potest, qui … Ci., c. virgo Val. Max. β) podkupljen: iudicia Ci., iudex H., adversarius Suet.; enalaga: c. iudicium Ci. s podkupovanjem dosežena ovadba.

corruō -ere -ruī (-)

I. klas. le intr.

1. (z)rušiti se, porušiti se, podreti (podirati) se, razsuti (razsipati) se, sesuti (sesipati) se, razvaliti se, usaditi (usajati) se: si aedes eae corruerunt Ci., conclave illud … proximā nocte corruit Ci., triclinium illud supra convivas corruit Q., tantos terrae motus tota in Italia factos esse, ut multa oppida corruerint Ci., tota urbs eorum corruit Plin., arbor corruit O., Suet., Memnonis arduus alto corruit igne rogus O., ne quid labefactum viribus ignis corruat O., statuae eius … corruerunt Suet.; occ. (o bitjih) na tla (na zemljo) zrušiti se, zgruditi se, pasti (padati): nec amicum ruentem corruere patitur Ci., quo cum corruit (ales) Lucr., quo loco icta corruerat (Horatia) L., corruit telis obrutus, duo Romani super alium alius … corruerant L., corruit in vulnus V. pade na rano = naprej, haedus ubi agrestis corruet ante focos Pr. bo padel pod roko žrtvovalca, cum is pronus corruit … inquit … Cu., corruens morbo comitiali Plin., adverso parieti caput ingenti impetu impegit et corruit Plin. iun.; brezos.: longe violentius ex necessitate quam ex virtute corruitur Sen. ph. dokaj silneje padeš, če moraš, kakor če si se srečen vdal (padcu).

2. pren. (z)rušiti se, porušiti se, pasti (padati) = propasti, poginiti, podleči (podlegati), izničiti se, po zlu iti: corruit haec … sub uno, sed non exiguo crimine domus O., iam explicatā totā Carneadis sententiā Antiochia ista corruent universa Ci. se bo zrušil ves Antiohov sestav, quae (eloquentia) nisi oratoris futuri fundamenta feliciter iecerit, quicquid superstruxeris corruet Q., quae (nostrae contentiones) in medio spatio franguntur et corruunt Ci., quā (plagā pestiferā) … Lacedaemoniorum opes corruerunt Ci., quo altius elatus erat, eo foedius corruit L., consul id agit, ut cum omnibus legibus Romanum imperium corruat Val. Max.; occ.
a) propasti = na kant priti: qui homines, si stare (držati se) non possunt, corruant Ci., equitem Romanum … labentem excepit, corruere non sivit, fulsit … Ci.
b) propasti (propadati), ne uspe(va)ti α) na odru (pren.): ii mihi videntur fabulam aetatis peregisse nec tamquam inexercitati histriones in extremo actu corruisse Ci. β) pred sodiščem = obsojen biti: quod accusator eius praevaricationis crimine corruisset Plin. iun. —

II. trans.

1. zrušiti, zmetati, zvrniti (zvračati): eo spicas Varr., hanc rerum summam Lucr., corpus Ap.; pren. vreči, uničiti: in quo me corruerit genere (Amathusia) Cat.

2. naglo nagrabiti: di(vi)tias Pl.

corte ženski spol (kraljevi) dvor; vrhovno sodišče; dvorjenje; ograja, plot, tamar

corte celestial nebeško kraljestvo
corte o cortijo eden ali drug, eden od dveh
corte de honor družice (pri poroki)
Corte Suprema (Corte de Casación) vrhovno sodišče v Madridu
en la Corte na dvoru, v prestolnici, v Madridu
hacer la corte (a) dvoriti
ir a la corte, y no ver el rey (fig) ne izkoristiti ugodne priložnosti
cortes pl državni stanovi; državni (deželni) zbor; zbor senatorjev in poslancev (v Španiji)

cortex -icis, m, redk. (in večinoma pesn.) f (indoev. kor. qer, razširjen v sqert rezati; prim. lat. careō, carō, cēna, corium, scortum) pravzaprav „olupljena, odrezana skorja“, od tod

1. drevesna skorja, lub, lubje: Lucr., Plin., obducuntur aut libro aut cortice trunci Ci., muscus amarae corticis V., domus antra fuerunt … et vinctae cortice virgae O. butarice šib, pokrite s skorjo, scribitur et vestris Cynthia corticibus Pr., cortices arborum Hier.

2. occ. pluta, plutovina, probkovina: Ca., raptus de subere cortex V., aspicis, ut summā cortex levis innatet undā O.; uporabljali so jo za zamaške: hic dies … corticem adstrictum pice dimovebit amphorae H.; kot plavalni pas, kot plavalni pripomoček (kakor še danes): L.; od tod preg. pren.: nabis sine cortice H. = ne bo ti več treba nadzorstva, in (zaradi njene lahkosti o lahkomiselnem človeku): tu levior cortice H.

3. pren.
a) lupina sadežev idr.: c. glandis, nucum Plin., ovi Vitr.
b) želvja lupina, oklep: c. testudinis Plin.; pesn.: super scopulum illidere corticem (= testudinem) Ph.; tudi koža: c. phalangiorum Plin.
c) odevalo: corporeus Varr.

coruscō -āre

I. (coruscus)

1. trans. (hitro) gibati, sukati, vihteti: duo gaesa manu, hastam, mucronem, ignes V., linguas O. (o kačah) jezljati, ferrum Sil., alternos apices Stat., frontem (= cornua vibrare) Iuv.

2. intr.
a) tresoč (utripajoč) gibati se, majati se, kolebati se, tresti se: pinnisque coruscant (apes) V. mahajo s perutmi, krilijo, coruscat abies Iuv.
b) pren. migljati, bleščati se, blesteti, bliskati se, lesketati se, svetlikati se, svetiti se, iskriti se, spreminjati se: flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., (apes) fulgore coruscant V., altā cum Iuppiter arce coruscat Val. Fl., prius coruscare caelum creditur et mox tonare Ap., corona aurea adamantibus coruscans Iul. Val., fulgor coruscans Vulg.; brezos. bliskati (se): hoc dicitur coruscare et ordine quidem tonare prius oportet quam coruscare Ap., coruscabit Vulg. — Vulg. soobl. scoruscō in scoriscō -āre: It. —

II. (sor. najbrž z gr. κέρας rog, prim. lat. cerebrum, cornu) z rogovi bosti, trkati (se): caput opponis cum eo coruscans Ci. ap. Q., satiati agni ludunt blandeque coruscant Lucr.

corvus -ī, m (gl. cornīx)

1. vran, gavran, krokar: ovantes gutture corvi V., c. hians H., corve loquax O., corvi cantus Ci., miluo est quoddam bellum quasi naturale cum corvo Ci., niger tamquam corvus Petr.; ptica vedeževalka, posvečena Apolonu: c. oscen H., Phoebeïus O., Delius in corvo latuit O.; prilet vrana z desne strani je obetal srečo, z leve pa nesrečo: picus et cornix ab laeva, corvos (= corvus), parra ab dextera consuadent Pl.; preg.: non pasces in cruce corvos H. ne boš na križu vranov pasel = ne boš na vislicah hrana vranom, ne boš umrl na vislicah.

2. pren. (o stvareh, podobnih vranjemu kljunu)
a) neko bojno orodje, zidolom, maček, kopika: corvus demolitor Vitr., corvique et alia tuendis urbibus excogitata praeparabantur Cu.
b) „vranji kljun“, neki kljukast kirurški nož: Cels.
c) ozvezdje Vran: Vitr., Hyg.
č) „gavran“, neka morska riba, menda morska lastovica, krulec: Cels., Plin., Aus.
d) v dvoumju = vir spurcus, fellator (ker po stari ljudski bajki corvi ore coëunt): dat veniam corvis, vexat censura columbas (preg.) Iuv., Corve salutator, quare fellator haberis? in caput intravit mentula nulla tuum Mart. — Kot nom. propr. Corvus -ī, m Korv, Vran, rimski priimek, poseb.: M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv, ki se je l. 349 bojeval pod Kamilom zoper Galce ter si ta priimek pridobil v boju z galskim velikanom, katerega je premagal s pomočjo vrana, konzul l. 348 in pozneje še večkrat konzul in diktator (zadnjič diktator l. 299), umrl l. 271 star sto let, pri vseh priljubljen in spoštovan: Ci., L.

Cōrycus in (neklas.) Cōrycos -ī, m (Κώρυκος) Korik,

1. mesto ob jonski obali z istoimenskim predgorjem in pristaniščem: L.

2. mesto v Kilikiji med Lamovim in Kalikadnovim ustjem s pristanom in istoimenskim predgorjem; v bližini mesta je bila globoka, s strahotnim skalovjem obdana dolina (specus Corycius), v kateri je rasel najboljši žafran, in pečina, znana poseb. po mitu o Tifonu (antrum Corycium). Meščani so se ukvarjali poseb. z vrtnarstvom: Ci. ep., L. idr.

3. mesto v Pamfiliji nedaleč od Olimpa: Eutr. — Od tod adj. Cōrycius 3 (Κωρύκιος) koriški = nanašajoč se na Korik v Kilikiji: crocus H., Typhonis quoque specus et Corycium nemus Cu., specus Mel., antra Plin., lutum Ps.-V. (Ciris), comae Stat., nimbus Mart.; pesn. kilikijski: senex V., puppis Iuv.

Opomba: Prisc. meri Cōrōcus.

cosa ženski spol stvar, reč, predmet; okolnost; dogodek; dejstvo; ideja, domislek; (v nikalnih stavkih) nič

cosa de približno
cosa de ocho días okrog osem dni
veinte o cosa así približno dvajset
a cosa de las ocho proti osmi uri
cosa de comer nekaj za pod zob, jestvina
cosa y cosa uganka
cosa del otro jueves nekaj izrednega (redkega); stara (premlačena) stvar
¡brava cosa! (ironično) lepa stvar!
ninguna cosa nič
poca cosa malo
es poca cosa je čisto nepomembno
poquita cosa nepomemben človek
decir una cosa nekaj reči
decir una cosa por otra napačno se izraziti, lagati
no decir cosa nobene ne črhniti
no decir con cosa brezglavo govoriti
dejando una cosa por otra da bi drugam usmerili pogovor
no dejar cosa con cosa vse v največji nered spraviti
allí no hay cosa con cosa tam je vse na glavo postavljeno
no hacer cosa a derechas zelo nespretno ravnati
como quien hace otra cosa prikrivaje, hinavsko
era cosa de ver a... bilo je nenavadno, kako ...
no hay tal cosa temu ni tako; nikakor
la cosa marcha stvar napreduje, gre naprej
pasado en cosa juzgada ki je postal pravomočen
no se le pone cosa par delante on gre čez vse zapreke
no me queda otra cosa ne preostane mi nič drugega; ne vidim drugega izhoda
como quien no quiere la cosa s hlinjeno brezbrižnostjo, hinavsko
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja
ser fuerte cosa neobhodno potreben biti; biti težaven
otra cosa es con guitarra to bomo šele videli (odgovor na bahaško govorjenje)
no sea cosa que v nasprotnem primeru, sicer, drugače, sicer bi bil primoran (kot svarilo)
es cosa mía to je moja stvar, to se mene tiče
¡es cosa de él! to je prav njemu podobno!
no es cosa de reír to ni smešna stvar
no es cosa del otro mundo to ni nič nenavadnega
no tener cosa suya biti zelo reven
tomar una cosa por otra napačno nekaj razumeti, motiti se
no valer (no ser) cosa nobene vrednosti ne imeti, biti zanič
no vale gran cosa ni kaj prida, ni mnogo vredno
no es ni artista ni cosa que valga temu še mnogo manjka do umetnika
a cosa hecha z zanesljivim uspehom
como si tal cosa meni nič, tebi nič; čisto mirno
cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento vsaka stvar ob svojem času
cosa cumplida, sólo en la otra vida nič ni popolnega na tem svetu
no hay cosa escondida que a cabo de tiempo sea bien sabida končno pride le vsaka stvar na dan
cosa mala nunca muere kopriva ne pozebe
¿qué cosa? kaj je? kaj se je zgodilo?
¿qué es cosa y cosa? kdo ugane?
¡cosa rara! kako nenavadno! čudno!
cosas pl posli, opravki; imetje, premoženje
cosas de viento brezkoristne stvari
cosas que van y vienen nestanovitnost sveta
el curso de las cosas potek stvari (dogodkov)
corran las cosas como corrieren naj se zgodi, kar hoče
decir cosas mnogo govoriti; kramljati; pripovedovati
disponer sus cosas svoje stvari v red spraviti
son cosas del mundo tako je pač na tem svetu
no son cosas del otro jueves (ali del otro mundo) to ni nič novega, to so stare (znane) stvari
ante todas cosas predvsem
las cosas de palacio van despacio to bo dolgo trajalo, to se bo še zelo vleklo
¡muchas cosas (ali mil cosas) a su hermano! mnogo pozdravov vašemu bratu!
¡qué cosas tienes! kaj ti ne pade v glavo!
¿no serán tus cosas? si nisi tega sam izmislil?
¡las cosas que se ven! česa vsega človek ne vidi
¡ésa es la cosa! v tem grmu tiči zajec!

Coscōnius 3 Koskonij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Cosconius Gaj Koskonij, pretor za Ciceronovega konzulstva in pisatelj del o starožitnostih: Varr., Ci.

2. C. Cosc. Calidiānus Gaj Kosk. Kalidijan, govornik srednje veljave Ci.

3. Cosc., satirični pesnik, Marcijalov sodobnik: Mart.

cothurnātus (coturnātus) 3 (cothurnus)

1. s koturni opremljen, v koturne obut, v koturnih: Sen. ph. (o tragedih); kot subst. cothurnātī -ōrum, m igralci v žaloigrah (tragedijah), tragedi: Sen. ph.

2. pren. tragičen = tragediji primeren, vzvišen, vznesen, visokoleteč: deae, Lycophron, rates O., grande cothurnati … Maronis opus Mart., scelera Lact., sermo Macr. Od tod adv. komp. cothurnātius bolj tragično vzneseno, bolj tragično visokoleteče: cum c. stilus procederet lacrimosus Amm.

cottīdiē (v najboljših rokopisih), slabše cotīdiē in quotīdiē (iz quot in diē = katerega koli dne) vsak dan, dan za dnem: Ter., Ci., Cu. idr.; atrib.: illa cotidie tua Lorium ventio M. Aurelius ap. Fr. tvoj vsakodnevni prihod v Lorij; pren. vsako noč: ecce iam c. venit Ps.-Q. (o mrtvecu, ki se je prikazal vsako noč).

couler [kule] verbe intransitif teči; liti; (sod) puščati, (plin) uhajati, (sveča) kapljati; (ladja) potopiti se, (cvetje) odpasti; (čas) poteči; (v pogovoru) preiti (sur na); zdrseti (navzdol); figuré izvirati, izhajati (de iz); verbe transitif zliti, politi, vliti (kovino), precediti (tekočino); potopiti (ladjo), namočiti (perilo); preživljati (čas)

couler une cloche vliti zvon
couler un regard skrivaj pogledati
couler à fond, bas popolnoma uničiti; potopiti (ladjo); potopiti se (ladja); figuré izgubiti se
on l'a coulé diskreditirali so ga
couler une vie heureuse živeti srečno življenje
se la couler douce (familier) imeti lepo, brezskrbno življenje, dobro se imeti
le sang coule de la blessure kri teče iz rane
couler à flots teči v potokih
le vin a coulé à flots au banquet mnogo vina so popili na banketu
récipient masculin, nez masculin qui coule posoda, ki pušča, nos, iz katerega teče
le navire a coulé à pic ladja je potonila
laisser couler les rênes popustiti vajeti
il faut laisser couler l'eau (figuré) na tem se ne da nič spremeniti
couler de source biti normalna posledica, samo od sebe priti, samo po sebi se razumeti
faire couler le sang biti kriv prelivanja krvi
cette affaire fait couler de l'encre, de la salive mnogo se piše, govori o tej zadevi
se couler splaziti se, smukniti v, zmuzniti se
se couler dans son lit smukniti v posteljo

couleur [kulœr] féminin barva; barvitost, kolorit; barvilo; (politično) naziranje; pluriel nacionalna zastava; barva obraza

couleur antirouille zaščitna barva proti rji
couleur composite, binaire vmesna barva
couleur défectueuse slaba barva
couleur à détrempe tempera (barva)
couleur à l'eau, à l'huile vodena, oljnata barva
couleur génératrice, primaire, de fond osnovna barva
couleur locale, protectrice lokalna, varovalna barva
couleur à pastel pastelna barva (svinčnik)
boîte féminin de couleurs škatla za barve
crayon masculin de couleur barvni svinčnik
film masculin, photographie féminin, télévision féminin en couleurs barvni(a) film, fotografija, televizija
pâles couleurs (médecine) bledoličnost
en couleur pisan
haut en couleur (živo) rdeč, zaripel; figuré slikovit (slog)
sans couleur brezbarven
sous couleur de pod pretvezo, da ...
annoncer la couleur napovedati barvo (pri kartanju); familier povedati svoje namere
appliquer, coucher, étaler la couleur nanesti barvo
baisser, hisser les couleurs (marine) spustiti, dvigniti zastavo
changer de couleur nenadoma prebledeti, spremeniti barvo
en dire de toutes les couleurs à quelqu'un komu brezobzirno jih povedati
en faire voir de toutes les couleurs à quelqu'un komu vse neprijetne resnice povedati
jouer la couleur et non le sans-atout igrati barvo in ne brez aduta (kartanje)
mettre en couleur pobarvati
voir couleur de rose videti skozi rožnata očala
ne pas voir la couleur d'une chose ne dobiti stvari, ki nam je obljubljena ali dolgovana
en voir de toutes les couleurs (figuré) doživeti vse možne neprijetnosti
des goûts et des couleurs il ne faut pas disputer o barvah in okusih ne more biti prerekanja, vsak ima svoj okus