Franja

Decima, starejše Decuma, -ae, f (decimus, decumus) Decima (Dekuma), ena od treh Park kot boginja desetega, za porod odločilnega meseca: Varr. et Caesellius ap. Gell., Tert.

decimānus, starejše decumānus, 3 (decimus, decumus)

I.

1. k desetini (decima, decuma) spadajoč, ki se tiče desetine, zavezan desetini, desetinski: oleum Luc. ap. Non., crimen, frumentum Ci., omnis ager Siciliae decumanus est Ci.; subst.
a) decumānus -ī, m kdor ima desetino v zakupu, desetinar: tantum arator decumano dare cogitur Ci., Apronius decumanus decumam debitam tollit Ci.
b) decumāna -ae, f, tudi mulier decumāna desetinarjeva žena (ljubica, priležnica): Ci.

2. agr. limes decumānus ali samo decumānus -ī, m meja, potegnjena skozi njivo ali vinograd od vzhoda proti zahodu: Col., Plin.

3. voj.
a) k deseti legiji spadajoč, desete legije (gen.): miles decumanus Auct. b. Afr.; kot subst. večinoma v pl. decumānī vojaki desete legije: Auct. b. Hisp., Vop., castra decumanorum T., v obl. decimānī: Suet., Front., Amm.
b) k deseti kohorti spadajoč, desetih kohort: porta decumāna glavna vrata rimskega tabora, obrnjena od sovražnika, tako imenovana, ker so tam bivale desete kohorte: C., L., Veg.

— II. met. (po desetinsko) velik (za desetino se je namreč pobirala največja stvar svoje vrste), velikanski: Luc. ap. Ci.

Decimius 3 (Decimus) Decimij(ev), ime znamenitega samnitskega ljudstva. Poseb.

1. Numerius Decimius Numerij Decimij, ki se je odlikoval v boju Kvinta Minucija s Hanibalom l. 217: L.

2. C. Dec. Flaccus Gaj Decimij Flak, ki se je slavno bojeval pod Markom Marcelom proti Hanibalu l. 209: L.

3. C. Dec., ki so ga Rimljani l. 170 poslali kot opravnika na Antiohov in Ptolemejev dvor; l. 169 praetor peregrinus: L.

decimus, starejše decumus, 3, num. ord. (decem)

I. deseti: mensis decimus Ter., decumo post mense Pl., cum decima legione C., hora diei decima Ci., vix decuma pars aratorum Ci. desetina, qui dies nudius tertius decimus fuerit Ci. = pred 12 dnevi; kot vojaška kazen: sorte decimum quemque ad supplicium legere L. vsakega desetega moža usmrtiti, desetati, decimirati, decimumque sortiri Sen. ph., decimum quemque sorte ductos (ali samo decimum quemque) fusti ferire T.; adv. acc. neutr. decimum desetič, desetikrat: nos reficietis d. tribunos L.; adv. abl. neutr. decimō desetič: Cassian., Cass. Kot subst. Decimus -ī, m (okrajšano D.) Decim, pravzaprav „deseti sin“ v družini, rimski predimek, npr. D. Brutus. Subst.

1. decimum (decumum) -ī, n desetkratno, deseterno: ager efficit (effert) cum decumo Ci. rodi desetkratno, ut cum decumo fructus arationis perceptus sit Ci. desetkratni pridelek.

2. decimus -ī, m
a) (sc. liber) deseta knjiga kakega spisa: in tertio decimo annalium Gell.
b) (sc. dies) deseti (dan): decimo Calendas Maias Col.

3. decima ali nav. decuma -ae, f
a) (sc. hora) deseta dnevna ura (približno ob štirih popoldne): quem nulla res ultra decumam retinuit Sen. ph.
b) (sc. pars) α) deseti del (desetina) plena, dohodkov, posvečen kakemu božanstvu: Varr., Suet., Tert., Macr., decumas Herculi ferre ex praeda, vovere Apollini decumas praedae Iust.; od tod: Oresti nuper prandia in semitis decumae nomine magno honori fuerunt Ci. pojedine, imenovane desetine (ker je bilo k takim iz desetine prirejenim žrtvovanjem povabljeno tudi ljudstvo, da se je udeležilo žrtvene gostije, si je pri njem pridobil žrtvovalec veliko spoštovanje). β) desetina kot dediščina: placet ergo decumas uxoribus dari Trachal. ap. Q. γ) desetina kot davščina, redk. v sg.: Aur., decuma hordei Ci., dum arator ne plus decumā det, expedit ei decumam esse quam maximam Ci.; pogosteje v pl.: decumae agri Leontini Ci., binae eo anno decumae frumenti Sardiniae imperatae L. desetina se je … dvakrat pobrala.

— II. pesn. pren. (kakor decimānus II.) velik, velikanski, silen: decimus ruit impetus undae O.

decir* reči, dejati; praviti, povedati; izjaviti; trditi; imenovati

decir Ia buena ventura vedeževati
decir entre (para) sí pri sebi (tiho) reči
decir misa brati mašo
el qué dirán strah pred govoricami
no decir una cosa por otra povedati resnico
por decirlo así, digámoslo tako rekoč; tako nekako
no sé que me diga ne vem, kaj naj k temu rečem
como quien no dice nada meni nič, tebi nič; brez nadaljnjega
¡no digo nada! (ironično) seveda, naravno!
decir (de) nones zanikati, (za)tajiti; odbiti
tener a. que decir imeti kaj očitati
decir a voces (a gritos) glasno zavpiti
decir bien dobro (primerno) govoriti; pristojati
dar que decir a la gente dati povod za govorice
decir por decir metati bob ob steno
por mejor decir bolje rečeno, točneje povedano
es decir, es a decir namreč
¿es decir que no vienes? torej ne prideš?
sé decir que toliko lahko rečem, da ...
ni que decir tiene que samo po sebi umevno je, da ...; naravno, da ...
¡y decir que es pobre! in če č!ovek pomisli, da je reven!
¡digo! tako vsaj jaz mislim; mislim da! neverjetno!
¡diga! halo! (telef. klic)
¡Vd. dirá! kot želite! seveda!
como si dijéramos tako rekoč; tako nekako
decirse imenovati se
dijérase tako rekoč
diciendo y haciendo rečeno storjeno
más de lo que puede decirse neizrekljivo veliko

Decius 3 Decij(ev), ime rimskega rodu; posebno znana sta P. Decius Mūs Publij Decij Mus, oče in sin, ki sta kot konzula prostovoljno dala življenje, da bi rešila domovino, prvi v latinski vojni l. 341, drugi v samnitski l. 296: Deciorum devotiones Ci., L. Od tod adj. Deciānus 3 Decijev: exercitus Dec. L. vojska mlajšega Decija.

dēclāmitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. dēclāmāre)

1. intr. vztrajno vaditi se v govorjenju, venomer imeti govorniške vaje: d. in scholis Q.; (v slabem pomenu) srdito govoriti: ipse XVII dies de me declamavit Ci.

2. trans. kaj kot govorniško vajo predavati = o čem predavati za vajo: antea declamitabam causas Ci. prej sem se vadil v pravdnih govorih.

declaración ženski spol pojasnilo; izjava, razlaga, napoved; proglas

declaración (de aduana) carinska napoved
declaración de amor ljubezenska izjava
declaración de guerra vojna napoved
declaración de quiebra napoved bankrota, konkurzni postopek
hacer una declaración izjaviti (kot priča); pojasniti
tomar la declaración a alg. zaslišati koga (na sodniji)

dēcolor -ōris = ki je izgubil barvo,

1.
a) brez barve, obledel: Plin., sanguis Ci. poet., decolor ipse suo sanguine Rhenus O., sanguine decolor Stat., seges d. Lucan.
b) occ. ogorel, zagorel, počrnel, potemnel: India O., ustus et Eoo decolor Indus equo Pr., d. heres Iuv. zamorec (kot) dedič, dies Amm. temačen, mračen.

2. pren. izprijen, spačen: deterior paulatim ac decolor aetas V. (o železni dobi, ki je izgubila „sijajno barvo“ zlate dobe), fama d. O. potvorjena, grda govorica, patrias paulatim decolor artīs eruit Sil., decolor et degener patris Aug.

décompter [dekɔ̃te] verbe transitif odbiti, odtegniti, odračunati; obračunati

pendule féminin qui décompte ura, ki ne bije, kot kažejo njeni kazalci

decus -oris, n (decēre)

1. okras: decus affere Ci. krasiti, lepšati, d. aut collo aut capiti (lapis) V., vitis ut arboribus decori est V. je v okras.

2. occ.
a) ljubkost, privlačnost, milina, lepota, dražest: d. formae, d. divinum V., tantum egregio decus enitet ore V., d. oris O., immemor decoris O. svoje telesne lepote, d. naturae Pr. naravna (prirojena) lepota.
b) čast, slava, sijaj, dostojanstvo: d. triumphi, ad decus et ad libertatem nati sumus Ci., civitatis dignitatem et decus sustinere Ci., decori parentibus esse Lucr., nobilitas, quae antea decori fuit S. ki je bila prej v čast, divitiae, decus, gloria in oculis sita sunt S., contra decus regium S., d. regale O., d. atque pudicitia S., d. muliebre ali matronale L. ženska čast (= čistost), oblitus decoris sui V., nec minimum meruere decus H., d. publicum T. čast države, državna čast, d. et flagitium T. čast in sramota; v pl.: oratio plena veris decoribus (= laudibus) L.
c) naravna lepota, naravna dostojanstvenost, čednost, krepost: decus et honestas Ci., decus, quod antiquissimi summum bonum esse dixerant Ci.

3. met.
a) okras(je), nakit, lepotila, lepotičje, lišp: decora atque ornamenta fanorum, decus ornamentumque senectutis, d. omne virtutis Ci., superimpositum capiti decus L.
b) častno (slavno) dejanje: belli decora L., Cu. slavna (sijajna) vojna dejanja, toda belli decus penes alios est L. čast na bojnem polju, vojna slava; frequentia, tanti decoris testis T.
c) (o osebah) okras, ponos, čast: d. patriae Ci., populi d. ali imperii Romani d. ac lumen Ci. (o Pompeju), d. atque ornamentum iudiciorum Ci., d. equitum Maecenas H., o et praesidium et dulce decus meum! H. (o Mecenatu), o decus, o famae … pars maxuma nostrae (o Mecenatu), d. innuptarum Cat. najlepše device, tantum Romanae militiae d. Val. Max., o decus in nostros magnum ventura penates Val. Fl. (o Medeji), decora ordinis equestris Plin. iun., toda: e Iudaeorum exercitu lecta decora T. izbrani možje v svojem vojaškem okrasju; prim.: equos (ei) decus dedit Orithyia V. kot častno darilo; occ. v pl. slavni pradedje: Sulpiciae ac Lutatiae decora nobilitati tuae adiecisse T., inter nobiles et longa decora praeferentes T. ki izkazujejo dolgo vrsto slavnih pradedov.

decussis (v rokopisih nav. decūsis) -is, m (decem in ās)

1. desetica (= deset asov): Luc. ap. Varr., Stat., Fest.

2. pren. rimska desetka (X): Vitr., decussis sexis ali kot ena beseda decussissexis Vitr. šestnajsterica

3. pren. križanje dveh črt (X), križ, dve križajoči se črti: Vitr., Plin.

deček samostalnik
1. (otrok) ▸ fiúV maškare sem hodil kot majhen deček, ko je še za mojo pustno opravo skrbela mami. ▸ kontrastivno zanimivo Kisfiúként eljártam a karneválra, akkor még az anyukám gondoskodott a farsangi jelmezemről.
V ljubljanski porodnišnici je srečna mamica povila dva dečka. ▸ A ljubljanai szülészeten a boldog anyuka két fiút hozott a világra.

2. izraža pozitiven odnos (mlad moški) ▸ srác, ifjú, približek prevedka ▸ legényŽe enajstič v zadnjih štirih letih so najvišjo pozicijo zasedli irski lepi dečki Westlife. ▸ Az elmúlt négy évben már tizenegyedik alkalommal érték el a legmagasabb helyezést az ír Westlife együttes szépfiúi.
Toda ta klub je le eden od mnogih, ki želijo med svoje igralce uvrstiti tega izjemno nadarjenega dečka izpod Vezuva. ▸ De ez a klub csak az egyik a sok közül, amelyik a játékosai között szeretné tudni ezt a kivételesen tehetséges, a Vezúv lábánál nevelkedett srácot.
Sopomenke: fant

dēdecus -oris, n

1. nečast, sramota, sramotni madež: cum nec prodere visum dedecus auderet O. (o Midovih ušesih), nasi d. Ap. odrezan nos, propter dedecus adulescentiae filii nondum loquentis Iust., Antonii, nominis Romani probra atque dedecora Ci.; kot psovka = grdin, grdavs, grdoba: naturae d. Ph., aliquem purgamentum (za nesnago) dedecusque praedicare Petr., tu, vitae dedecus primum Ap.; večinoma abstr.: dedecori esse Pl., Ter., Corn., Plin. iun. v sramoto biti, ampla domus dedecori saepe domino fit Ci., libidinosis servire summa miseria est summo dedecore coniuncta Ci., homines omni dedecore infames Ci., d. concipere Ci. nakopati si, vitam per dedecus amittere S. sramotno, ob tantum dedecus amens V., grande ferunt unā cum damno dedecus H.

2. met. nečastno (sramotno) dejanje, sramota, pregreha, hudobija: d. admittere Ci., C., dedecora, quae aetas (mladost) ipsius pertulit Ci., per dedecora patrimonia amittere S., dedecorum pretiosus emptor H., dedecora militiae alicui obicere L. nečastno vedênje ob vojni, Iovis testatum d. O., postremo in scelera simul ac dedecora prorupit T. nagnusne hudobije

3. occ. (fil.) (= τὸ κακόν) nravno zlo, hudobija, pregreha: Ci. (De legibus I, 21, 55; Tuscul. disput. II, 5, 14).

dēditīcius 3 (dēdere) kdor se je na milost ali nemilost predal, kot subst. masc. podanik, v pl. pogosto = podaniki (Rimljanov v Italiji, naspr. socii): Ci. ep., Cu., Suet., G., qui (Iugurtha) si dediticius est S. če se preda, dediticii Belgae, dediticii populi Romani C., si … dediticii subtrahantur C., dediticii vestri L. (VII, 31, 4).

dedo moški spol prst (na roki, nogi); dolžinska mera (1/12 dlani); kanček, nekoliko

dedo anular prstanec
dedo del corazón, dedo cordial, dedo medio, dedo mayor sredinec
dedo gordo, dedo pulgar palec
dedo índice kazalec
dedo meñique, dedo auricular mezinec
atar bien su dedo dobro ukreniti
a ese se le mete el dedo en la boca ni tako neumen, kot je videti
poner el dedo en la llaga dotakniti se bolečega (občutljivega) mesta
señalar a uno con el dedo s prstom na koga pokazati; osramotiti koga
comerse los dedos (por) želeti si kaj; sline cediti po čem
contar por los dedos na prste sešteti
(a) dos dedos (de) čisto blizu
meter a uno los dedos koga spretno izpraševati
meter a uno los dedos por los ojos komu peska v oči nasuti
morderse los dedos gristi se od jeze
poner a uno los cinco dedos en la cara krepko klofuto komu prisoliti
tener a. en la punta de los dedos, saber a. por los dedos imeti kaj v mezincu; iz rokava stresti
tener sus cinco dedos en la mano z vsakim se lahko poskusiti
no tener dos dedos de frente bedast biti
no se ven dos dedos de la mano tema je ko v rogu

dēdō -ere -didī -ditum

I. le v reklu dēditā operā = nalašč, namenoma: Pl., L., ne nos id, quod faciemus, dedita opera facere videamur Ci.

— II.

1. izročiti (izročati), preda(ja)ti: ancillas Ter., Vercingetorigem C., auctores belli L. ali discordiae Cu., Hannibalem concitorem belli Eutr., (Hannibal) verens, ne dederetur N., qui tum tribuni plebis erant, quod eorum auctoritate pax erat facta, dediti sunt L., senatum paenituit dediti principis L. se je kesal, da je kneza predal; z dvojnim acc.: multos mortales obsides d. S.; z dat.: filium carnifici Ci., aliquem vinctum (nudum Vell.) hostibus Ci., Antigono est deditus N., si quis infamem mihi nunc iuvencum dedat iratae H., d. eius rei auctores … Achaeis, noxios exposcentibus hostibus L., dedatur cupido iamdudum nupta marito Cat.; z napovedanim namenom (čemu?): orat, ne se hostibus in cruciatum dedant C., mulieri servum ad supplicium (da bi ga kaznovala) dedidit L., aliquem ad necem (da bi bil usmrčen) d. L., ad exitium dedi T., aliquem in pistrinum usque ad necem d. Ter.; tudi z dvojnim acc.: aliquem trucidandum populo d. L.

2. occ. v last izročiti (izročati), preda(ja)ti, prepustiti (prepuščati), podvreči: Vall., Suet., d. regnum, deditā Cirtā S., pueros in potestatem d. L., convenit, victi … urbem, agros, focos seque uti dederent ali si ego iniuste inpieque illos homines illasque res dedier (= dedi) mihi exposco, tum … Formula ap. L., populum Campanum urbemque Capuam, agros, delubra deûm, divina humanaque omnia in vestram … populique Romani dicionem dedimus L.; pren.: dede manūs Lucr. vdaj se; refl. in med. vdati se, preda(ja)ti se, izročiti se komu na milost in nemilost: se suaque omnia sine mora dediderunt C., sese dedere sine fraude C., Helorum atque Herbesum dedentibus ipsis recipit L. ki (ko) sta se sama predala; z dat.: praedones omnes unius huius se imperio ac potestati dediderunt Ci., d. se populo Romano C., se atque oppidum Caesari C., Athenienses se Lacedaemoniis dediderunt N., d. se hostibus L., velut hostibus se praetoribus S.; s praep.: d. se in arbitrium dicionemque populi Romani ali se prius in fidem quam in potestatem populi Romani L., ad Q. Fulvium consulem Hirpini … dediderunt sese L.; med.: bellum se cum iis, ni dederentur, gesturum L.; pogosto v pt. pf. dēditus 3 ki se je predal, kot subst. masc. v pl. podaniki, podložniki: incolumitatem deditis pollicebatur C. če bi se predali, si statim deditus traherer T. kot človek, ki se je predal, dediti victique C., L. idr.

3. pren. izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati), žrtvovati, posvetiti (posvečevati): Davo ego istuc dedam iam negoti Ter., ut poëtis aurīs suas dederet Ci. da bi prisluhnil pesnikom, da bi jih rad poslušal, reum telis militum d. Ci., d. aliquem omnibus periculis Ci., ne Naevii cupiditati dedatur Ci., filiam suā manu occīdere potius, quam ea Appii Claudii libidini dederetur L., d. animum sacris L. svojo pozornost obračati na … , aliquem neci (Neci) V., O., aliquem noxae O., Sen. ph., collegam liberto T.; refl. vda(ja)ti se, posvetiti (posvečati) se: d. se doctrinae, litteris, ei studio Ci., lamentis muliebriter lacrimisque Ci., ego homo astutus ei me dedabam Ci., d. se amicitiae eorum C., se duritiae N. navaditi se trdega življenja, se non otiosis disputationibus, sed administrationibus rei publicae Q., se altioribus studiis artibusque Plin. iun.; z dvojnim acc.: d. se totum ab adulescentia Catoni Ci., se totum patriae Ci. ali rei publicae N.; tudi: voveo dedoque me pro re publica S. fr. ali d. se ad litteras Gell.; (v slabem pomenu) dedere se = čemu vda(ja)ti se, streči, služiti: qui se vitiorum inlecebris dediderunt Ci., si sese isti vitae dedidisset Ci., d. se languori desidiaeque Ci., pigritiae, voluptatibus Ci. — Od tod adj. pt. pf. dēditus 3,

1. komu vdan, privržen: auctoritati senatūs deditus Ci., populo Romano, equestri ordini d. Ci., optimus animus ac deditissimus tibi Dolabella in Ci. ep., cui (Lysidi) … sic fuit deditus (Epaminondas), ut … N.

2. čemu vdan, vnet za kaj, ki se čemu posveča, ki se s čim vneto ukvarja: deditus litteris ac studio doctrinae, studio litterarum, his studiis Ci., studiis ac litteris Sen. ph., liberalibus studiis Suet., religionibus Ci., L., lanae dedita (Lucretia) L. ki se posveča preji volne, ubi spectaculi tempus venit deditaeque eo mentes cum oculis erant L. so bile tja obrnjene misli in oči, nec studio citharae nec musae deditus ulli H., in pugnae studio quod dedita mens est Lucr.; (v slabem pomenu) čemu strastno vdan, čemu služeč, ki čemu streže: animus libidini deditus Ci., nimis voluptatibus esse deditum Ci., vita vitiis flagitiisque omnibus dedita Ci., vino epulisque dediti N. misleči le na pojedine in pijančevanja, homines violenti rebusque veneriis dediti N., homines rixis dediti N. prepirljivi, corporis gaudiis ali ventri atque somno deditus S., eo profusius … quaestui atque sumptui deditus erat S., ultra modum vino deditum esse Sen. ph., somno ciboque deditus T., uxoribus deditior Eutr.; in malā deditus vir adulterā Cat.

dédommagement [-dɔmažmɑ̃] masculin odškodni-na, odškodba, povračilo škode; figuré poravnava

demander, obtenir une somme d'argent en dédommagement, à titre de dédommagement zahtevati, dobiti vsoto denarja kot odškodnino

dēfendō -ere -fendī -fēnsum (dē in *fendere biti, bijem)

1. odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), (u)braniti (komu, čemu, kaj): hostes Enn. ap. Non., hostem huius imperii Ci., nimios solis defendit (vitis) ardores Ci., toga, quae defendere frigus queat H. braniti pred mrazom, omnes res, quibus ignis iactus et lapides defendi possunt C., tegimenta praependunt ad defendendos ictus ac repellendos C., cum alias bellum inferrent, alias illatum defenderent C. ko so zdaj napadali, zdaj odbijali napad, quod bellum non intulerit, sed defenderit C., d. vim Ci., C., iniuriam (iniurias) C., L., crimen (criminationem) Ci., L. (o zagovorniku) obdolžitev zavrniti (zavračati), hunc furorem V., inopiam Col., ignem culmo aut fronde Sen. ph., sitim fonte Sil. (u)gasiti, dedecus manu Sil., nec quisquam defendere (sc. incendium) audebat T.; z a(b): proximis a tectis ignis defenditur aegre O., d. hostem a fossa Hirt., hostes a pinnis facillime Quadr.; pesn. z dat.: iniuriam his foribus Pl., solstitium pecori V., aestatem capellis H., dominae infames noctes Pr., senium famae Stat.; s pro: vim suorum (=suis illatam) pro suo periculo C. kakor svojo lastno nevarnost.

2. occ. (brez obj.) braniti se, v bran se postaviti (postavljati): duo adulescentes filii, qui et sentire et defendere facile possent Ci., cum iam defenderet nemo C., munitiones defendente nullo transcenderunt C., oppidum paucis defendentibus expugnare non potuit C. kljub majhnemu številu branilcev, čeprav je bilo le malo branilcev, ubi ad defendendum opes minores sunt S. kjer so obrambne sile manjše.

3. koga ali kaj braniti, varovati, ščititi; voj.: Aeduos C., se telo Ci., se armis C., L., se manu L., se loco superiore, se opportunitatibus loci C., se moenibus (za obzidjem) N., sua moenia portusque Ci., urbem custodiis vigiliisque Ci.; v pass.: urbs sociorum defenditur Ci., Turni defendier (= defendi) armis V.; v nevojaškem smislu: libertatem, rem publicam Ci., libertas ad salutem patriae defendendam excitat Ci., quod pudicitiam liberorum, quod vitam patris famamque sororis defenderat Ci.; s praep (braniti koga ali kaj pred kom ali čem): se suaque ab iis (Helvetiis) C., Galliam … ab Ariovisti iniuria C., aliquem a periculo C., castra ab hostibus duplici fossā Hirt., deos patrios ab hoste N., vitam a telis Ci., gladio se a multitudine S., a frigore myrtūs V., haec vobis provincia … non modo a calamitate, sed etiam a metu calamitatis est defendenda Ci., legiones decreverunt senatum defendere contra Antonium Ci., Veientes d. adversus populum Romanum L., se armis adversus … socium populi Romani L.; brez obj.: ab incendio lapis, ab ariete materia defendit C., multum ab ictu lapidum viminea tegimenta defendebant C.

4. pren. braniti (kak položaj), vzdrževati, zavze(ma)ti, na kakem (častnem) mestu se obdržati (ostati), kak nalog, zakon(e) ipd. izvesti (izvajati), kako dolžnost izvršiti (izvrševati): semper alterum in acie cornu defenderat (namreč zmagovito kot poveljnik) Cu., d. locum suum honestissime Ci., leges in iudicando Ci., vicem rhetoris atque poëtae H., actoris partīs chorus officiumque virile defendat H. kor naj nadomešča igralca in izvršuje nalogo delujoče osebe.

5.
a) z besedo braniti, zagovarjati, zastopati, poseb. jur.: illud Carneadeum Ci., defendat, quod quisque sentiat Ci., d. ornate hanc sententiam Ci., ius suum Ci., S. Roscium parricidii reum Ci., ad defendendos homines me dedi Ci. posvetil sem se (kot odvetnik) zagovorništvu, ambitum accusas: non defendo Ci., d. aliquem de ambitu Ci., regem contra atrocissimum crimen Ci., se adversus populum Romanum Ci., aliquem in capitis periculo Ci., (Phocion) in iudiciis a Demosthene defensus est N., utrum impugnatis plebem an defenditis L., d. optimatium partes Suet.; occ. (z notranjim obj.) kaj v svojo obrambo (v svoj zagovor) povedati ali uveljaviti (uveljavljati), opravičevati se s čim, skušati se opravičiti s čim: haec te dicere aequum fuit et id defendere Ter., nihil habeo, quod defendam Ci., provideo enim, quid sit defensurus Hortensius Ci.; pogosto z ACI: id aliorum exemplo se fecisse defendit Ci., hunc tu igitur imperatorem esse defendis? Ci., ille nihil ex his sponte susceptum, sed principi paruisse (se) defendebat T., id solitum esse fieri d. Gell.; v pass. z NCI: cum vi quaedam reus id, quod fecerit, fecisse defenditur Ci. kadar se v zagovor obtoženca uveljavlja, da je storil …
b) trditi, izkaz(ov)ati, dokaz(ov)ati, skušati dokazati: haec improbantur a Peripateticis, a Stoicis defenduntur Ci.; z ACI: utilitatem ex laude nasci defendet Ci., quasi vero ille (Plato) aut factum id esse aut fieri potuisse defendat Ci.; v pass.: verissime defenditur numquam aequitatem ab utilitate posse seiungi Ci.; z odvisnim vprašanjem: quae cur non cadant in sapientem, non est facile defendere Ci. dokazati.
c) zavze(ma)ti se za kaj, potegovati se za kaj; s finalnim stavkom: me id maxime defendisse, ut ii vincerent, qui vicerunt Ci.
č) jur. sodno lastiti si kaj: usum fructum, possessionem Icti., hereditatem ex testamento sibi Icti., aliquem in libertatem Icti. hoteti (zahtevati), da se kdo (kak suženj) razglasi za osvobojenega; včasih = tožbo začeti (pri sodniku) o čem, sodno (po sodišču) preiskovati kaj: mortem alicuius, necem alicuius Icti.

défendre* [defɑ̃drə] verbe transitif braniti (tudi juridique); ščititi, potegniti se, zavzeti se (quelqu'un za koga); zastopati (mnenje); prepovedati, zabraniti, ne dopustiti

se défendre braniti se (de quelque chose česa, pred čim)
le fruit défendu prepovedani sad
défendre chèrement sa vie dragó braniti svoje življenje
les rideaux défendent la chambre du soleil zavese ščitijo sobo pred soncem
je ne pouvais me défendre de rire nisem si mogel kaj, da se ne bi smejal
il est défendu de fumer prepovedano je kaditi
se défendre comme un lion braniti se kot lev
se défendre du froid zaščititi se pred mrazom
il ne se défend pas mal en peinture pour un amateur on se za amaterja kar dobro znajde v slikarstvu
(familier) ça se défend to se da braniti (zagovarjati), to ni slabo