Franja

nòr (nôra -o) adj.

1. pog. matto; pazzo, folle, demente, forsennato; sconsiderato; pren. (nespameten) matto, pazzo, stupido:
biti popolnoma nor essere matto da legare
imeti noro idejo avere un'idea folle
nor bi bil, če bi priznal sarei matto, se confessassi

2. pren. (v povedni rabi)
nor od obupa, veselja, žalosti pazzo dalla disperazione, di gioia, di dolore

3. pren. (ki zelo presega navadno mero) matto, pazzo:
nora jeza rabbia pazza
noro veselje voglia, gioia matta
žarg. nori ples slego
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nora leta adolescenza
soc. nora dvajseta leta (20. st.) gli anni ruggenti
noro (nestalno)
vreme tempo instabile
nora je na moške è una ninfomane
pren. nor je na konje va matto per i cavalli
veslati, delati, teči kot nor remare, lavorare, correre come un forsennato
bot. nora ajda grano tartaro (Fagopyrum tartaricum)

nôrec (-rca) m

1. matto, pazzo, folle:
saj nisem norec, da bi šel non ci vado, fossi matto!

2. pren. (kdor v ravnanju pretirava) pazzo, forsennato:
ta norec dela ves dan il forsennato lavora tutto il giorno

3. metal. maglio; (za zabijanje pilotov) mazzapicchio, mazzeranga

4. (zatič pri verigi) spina, perno (della catena)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
briti norce iz koga, s kom; delati se norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
imeti koga za norca prendere in giro, ingannare, fregare qcn.
drveti kot norec correre come un pazzo
dvorni norec buffone di corte
šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar Dio conceda ai matti il senno, a me i soldi
PREGOVORI:
en norec deset drugih naredi un pazzo ne fa cento

normálno adv.

1. normalmente; abitualmente

2. (v povedni rabi) normale:
normalno je, da so ga zaradi takega prestopka zaprli che l'abbiano arrestato per un reato così è (del tutto) normale

nós (-a) m

1. naso:
dolg, velik, navzgor zavihan nos naso lungo, grande (a patata), naso all'insù
grški, orlovski nos naso greco, aquilino
dihati, govoriti skozi nos respirare, parlare col naso
s prstom vrtati po nosu ficcarsi le dita nel naso
obrisati si nos pulirsi il naso
vihati nos arricciare, torcere il naso

2. pog. pren. (nos kot nosilec sposobnosti za voh) naso, fiuto:
imeti dober nos avere buon naso

3. (prednji del česa) muso; (dulec na loncu) beccuccio:
nos nakovala corno
avtomobilski nos muso dell'automobile
nos aviona muso dell'aereo
ladijski nos prua
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nos mu cvete ha il naso rosso
nos podaljšati, povesiti, zavihati fare il muso, mettere su il muso
ne pomoliti nosu iz hiše non mettere il naso fuori di casa
visoko nositi nos stare col naso ritto
vihati nos nad čim torcere il naso
v vsako reč vtikati nos ficcare, mettere il naso in, impicciarsi degli affari altrui
vlak mi je odpeljal pred nosom, izpred nosa il treno mi è partito sotto il naso
ne videti dalje od svojega nosu non vedere più in là del naso
nositi, obesiti komu kaj na nos spiattellare qcs. a qcn.
odločiti se na vrat na nos decidersi in fretta e furia, su due piedi
dati jih komu pod nos cantargliene
dobiti jih po nosu prendersi una bella strigliata
pokaditi se komu pod nos accusare il colpo, non nascondere il proprio disappunto
bosti v nos sentire pizzicore al naso
iti v nos sentirsi offeso
potegniti, vleči, voditi koga za nos menare qcn. per il naso, fregare qcn.
videti na nosu, da (kdo) laže essere evidente che uno mente
dati komu eno po nosu dare un pugno sul naso a qcn.
biti moker pod nosom essere imberbe, puzzare di latte
obrisati se pod nosom restare a bocca asciutta
zapreti komu vrata pred nosom sbattere la porta in faccia a qcn.
iti za nosom andare a (lume di) naso
oditi z dolgim nosom restare con un palmo di naso

noseč pridevnik
1. ponavadi v ženskem spolu (o stanju) ▸ terhes, várandós, állapotosNihče ni niti posumil, da je noseča, saj se ji trebušček sploh še ni poznal. ▸ Senki sem gyanította, hogy terhes, hiszen a pocakja még nem is látszott.

2. (o nošenju) ▸ hordozva, cipelveGerardo gre na skedenj in se po petih minutah vrne, noseč v rokah dve škatli. ▸ Gerardo kimegy a csűrbe, majd öt perc múlva két dobozzal a kezében tér vissza.
Spremljal ju je grajski pisar in nekaj oboroženih hlapcev, noseč na ramah dolge sulice. ▸ A várszolga és néhány felfegyverzett szolga kísérte őket, hosszú lándzsákat cipelve a vállukon.
Udeleženci so se na ulice podali ob petju in glasbi, noseč pisane zastave in balone. ▸ A résztvevők énekelve és zenélve, színes zászlókat és lufikat hordozva vonultak az utcára.

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

nositi se kot pav stalna zveza
izraža negativen odnos (biti nadut, vzvišen) ▸ pöffeszkedik, mint a páva
Bil je vzvišen, začel se je nositi kot pav, odkrito ponosen na to, da je v očeh domačinov takšen mačo. ▸ Fenntarti volt, és úgy pöffeszkedett, mint a páva, nyílt büszkeséggel, hogy a helyi lakosok szemében micsoda macsó.
Sopomenke: hoditi kot pav, šopiriti se kot pav

Nostradamusova prerokba stalna zveza
pogosto v množini (o slavnem astrologu) ▸ Nostradamus jóslata
Neka Nostradamusova prerokba, da bo nekdo z imenom Fox preprečil atentat na člana kraljeve družine. ▸ Nostradamus jóslata szerint egy Fox nevű személy megakadályozza a királyi család egyik tagja elleni merényletet.

nóša (-e) f

1. obl. vestito, abito, costume, foggia:
delovna, praznična noša abito da lavoro, da festa
ljudska (narodna), kmečka, meščanska noša costume popolare, contadino, borghese

2. star. moda

3. (nošenje) il portare

nóten (-tna -o) adj. di, della nota; di, delle note:
notni sistem sistema di note
muz. notna pisava scrittura delle note
muz. notna glavica testa della nota
notna vrednost valore della nota
notni papir carta da musica
notno črtovje rigatura musicale, pentagramma
(mašna) notna knjiga cantorino

nóter adv. (per il moto a luogo) ➞ notri

1. (izraža premikanje, usmerjenost v zaprt prostor) dentro:
gledati, stopiti, vabiti noter guardare, entrare, chiamare dentro
trebuh noter, prsi ven pancia in dentro, petto in fuori
šli smo že noter v zimo l'inverno è alle porte
pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven da un orecchio gli va dentro, dall'altro fuori
pren. zamujeno notri prinesti recuperare i ritardi
pog. noter pride manj, kot je stroškov le entrate sono minori delle uscite
pog. spraviti koga noter mandare qcn. in gattabuia
noter! avanti!

2.
noter do (prav, čisto) fino a, fin dentro a

novejšega datuma stalna zveza
(nov; nedaven) ▸ újabb keletű, újkeletű
Fotografija je novejšega datuma, mislim, da ni stara več kot deset let. ▸ A fotó újabb keletű, nem hiszem, hogy több mint 10 éves lenne.
V burni zgodovini imajo posebno mesto številni potresi, med katerimi so mnogi tudi novejšega datuma. ▸ A város viharos történelmében különleges helyet foglalnak el a földrengések, amelyek közül több az utóbbi időkben történt.

novembra prislov
(v mesecu novembru) ▸ novemberbenPri FBI pravijo, da je večina serijskih morilcev rojenih novembra. ▸ Az FBI-nál azt mondják, a sorozatgyilkosok többsége novemberben született.
V stranki se pripravljajo na volilni kongres, ki bo potekal novembra. ▸ A párton belül a novemberben zajló választási kongresszusra készülnek.

novinarska tribuna stalna zveza
(del objekta, namenjen novinarjem) ▸ sajtótribün
Sredi drugega polčasa smo na novinarski tribuni dobili podatek, da je na štadionu 1341 gledalcev. ▸ A második félidő felénél a sajtótribünön azt a tájékoztatást kapták, hogy a stadionban 1341 néző van.
Nogometna zveza Slovenije je dobila kar 480 prošenj za akreditacijo, kar za več kot dvakrat presega zmogljivost novinarske tribune. ▸ A Szlovén Labdarúgó Szövetség 480 akkreditációs kérelmet kapott, ami több mint kétszer meghaladja a sajtótribün kapacitását.

nòž (nôža) m

1. coltello:
konica, rezilo, ročaj noža punta, lama, manico del coltello
oster nož un coltello tagliente
kot nož ostra misel un pensiero tagliente come una lama
cepilni, klavski nož coltello da innesto, da macello
kuhinjski, lovski, mesarski nož coltelllo da cucina, da caccia, da macellaio
nož za odiranje scorticatoio, scortichino
žepni nož temperino
nož na vzmet coltello a serramanico
nož za kruh coltello del pane
nož za papir tagliacarte
vojaški nož baionetta
dvorezni nož lama a due tagli
boj na nož scontro all'arma bianca
voj. nož na puško! baionett'arm!
lupiti, rezati, strgati z nožem sbucciare, tagliare, raschiare col coltello
zabosti z nožem pugnalare, trafiggere col coltello
nabrusiti nož affilare il coltello

2. teh. lama:
strugarski nož lama da tornio
nož za trančiranje trinciante
les. furnirski nož sfogliatrice
kirurški nož bisturi
fot. obrezovalni nož taglierina

3. (ribežen, za zelje, repo) grattugia (per cavoli, rape)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nastaviti komu nož na grlo, na vrat mettere qcn. alle strette
gnati vse na nož essere un litigone
iti na nož venire ai ferri corti
iti pod nož farsi operare
megla, da bi jo z nožem rezal una nebbia fittissima
biti nož v hrbet essere una coltellata alla schiena
dvorezen nož lama a doppio taglio

o!

1. ah! (o, kako lepo! ah, wie schön!, o, nisem vedel! ah, das [wußte] wusste ich nicht!)

2. (aha!) ha! (o, že prihaja ha, da kommt sie schon)

3. (joj!) o!
o joj! o weh!; Ach!
o, sveta nebesa! Ach du heiliger Schreck!
o, hudiča! ach du grüne Neune!

obá | obádva | obé | obédve (obeh, obeh dveh) pron. ambedue, ambo; entrambi (-e); tutti e due, tutt'e due; l'uno e l'altro, l'una e l'altra:
z obeh strani da ambo le parti, i lati
obeh spolov ambisesso
kateri izmed obeh quale dei due
noben izmed obeh nessuno dei due
pren. pograbiti z obema rokama accettare volentieri
med obema vojnama tra le due guerre (mondiali)
zatisniti obe očesi chiudere un occhio su qcs.

občna seja stalna zveza
1. pravo (organ sodišča) ▸ közgyűlés
V petek je namreč dobil obvestilo, da sodni svet ne soglaša z dvema kandidatoma, ki ju je predlagala občna seja vrhovnega sodišča. ▸ Pénteken arról tájékoztatták, hogy a Bírói Tanács nem támogatja a Legfelsőbb Bíróság közgyűlése által javasolt két jelöltet.
Občno sejo sestavljajo vsi sodniki Vrhovnega sodišča. ▸ A közgyűlés a Legfelsőbb Bíróság összes bírájából áll.
Sopomenke: občna seja vrhovnega sodišča

2. v pravu (sestanek) ▸ közgyűlés
Občno sejo skliče predsednik Vrhovnega sodišča. ▸ A közgyűlést a Legfelsőbb Bíróság elnöke hívja össze.

občna seja vrhovnega sodišča stalna zveza
pravo (organ sodišča) ▸ Legfelsőbb Bíróság közgyűlése
V petek je namreč dobil obvestilo, da sodni svet ne soglaša z dvema kandidatoma, ki ju je predlagala občna seja vrhovnega sodišča. ▸ Pénteken arról tájékoztatták, hogy a Bírói Tanács nem támogatja a Legfelsőbb Bíróság közgyűlése által javasolt két jelöltet.

občut|ek² moški spol (-ka …) duševni:

1. die Empfindung, Gefühlsempfindung (hvaležnosti Dankempfindung)

2. (duševno občutje) das Gefühl (nejasen ein dunkles Gefühl, neugoden/čuden/slab ein mulmiges/schlechtes Gefühl), -gefühl (hvaležnosti Dankbarkeitsgefühl, krivde Schuldgefühl, lastne vrednosti Selbstwertgefühl, manjvrednosti Minderwertigkeitsgefühl, pripadnosti Gemeinschaftsgefühl, Zugehörigkeitsgefühl, prisile Zwangsgefühl, sramu Schamgefühl, sreče Glücksgefühl, svobode Freiheitsgefühl, ugodja Wonnegefühl, vrednosti Wertgefühl)

3. (moralni čut) das -gefühl, -[bewußtsein] bewusstsein (časti Ehrgefühl, dolžnosti Pflichtgefühl, [Pflichtbewußtsein] Pflichtbewusstsein, odgovornosti Verantwortungsgefühl, [Verantwortungsbewußtsein] Verantwortungsbewusstsein)

4. (razpoloženje) die Stimmung
|
to je stvar občutka das ist Gefühlssache
z občutkom mit Gefühl
z občutkom dolžnosti [pflichtbewußt] pflichtbewusst
z mešanimi občutki mit gemischten Gefühlen
navdajati z občutkom domačnosti anheimeln
imeti občutek, da … sich … fühlen (da imaš prav sich im Recht fühlen, da se od tebe preveč zahteva sich überfordert fühlen, da te kdo zanemarja sich von X vernachlässigt fühlen)