Franja

lastíti si

lastíti si kaj to arrogate something to oneself; to claim, to lay claim to, to put in (ali to enter) a claim to something; to appropriate something, to entrench upon something
lastíti si pravico do česa to be a claimant for something

lastíti si (-ím si) imperf. refl. (šteti neupravičeno za svoje) arrogarsi; pretendere, usurpare; ipotecare:
lastiti si pravico do arrogarsi il diritto a, avere il diritto a
lastiti si funkcijo direktorja ipotecare la carica di direttore

late² [léit] prislov
kasno, pozno; prej
poetično nedavno

as late as vse do
as late as last year šele (ali še) lansko leto
better late than never boljše kasno, kakor nikoli
pogovorno late in the day zelo pozno, prekasno
to sit up late ostati dolgo pokonci, bedeti
early or late; ali sooner or later prej ali slej
late of prej stanujoč v, prej zaposlen pri
later on potem, kasneje

láž mensonge moški spol

debela laž gros mensonge, mensonge grossier (ali cousu de fil blanc)
gola laž pur mensonge
nedolžna laž mensonge innocent
pobožna laž mensonge pieux
laž iz zadrege, v sili mensonge de circonstance (ali imposé par les circonstances)
laž in prevara tromperie ženski spol, imposture ženski spol, purs mensonges
laž od konca do kraja c'est un abominable mensonge
koga na laž postaviti accuser quelqu'un d'avoir menti, convaincre quelqu'un de mensonge, donner (ali infliger) un démenti à quelqu'un, démentir quelqu'un
laž ima kratke noge le mensonge ne conduit pas loin

lead^*4 [li:d]

1. prehodni glagol
voditi, peljati, pripeljati (to)
odpeljati (away)
figurativno napeljati, napeljevati, nagniti koga (to k)
voditi dirigirati (orkester); preživljati (življenje); speljati (koga, vodo kam); začeti igro (kartanje)

2. neprehodni glagol
biti prvi, biti v vodstvu, na čelu; voditi, peljati (cesta, prehod itd); zadati prvi udarec (boks)

to lead the way pokazati pot, peljati, iti pred kom
this leads nowhere to nikamor ne vodi
this road will lead you to town ta cesta te bo pripeljala v mesto
all roads lead to Rome vse poti vodijo v Rim
to lead the dance začeti, otvoriti ples
to lead s.o. up the garden (path) povleči koga za nos
to lead s.o. by the nose imeti koga na vajetih, imeti popolno oblast nad kom; povleči koga za nos
to lead into temptation spravljati koga v skušnjavo
this led me to believe to me je nagnilo k temu, da sem verjel
to lead s.o. a (dog's) life greniti komu življenje
to lead a dog's life po pasje živeti
to lead s.o. a nice (ali fine, pretty, merry) life delati komu težave, pošiljati koga od Poncija do Pilata, imeti koga za norca
to lead a double life živeti dvojno življenje
to lead a miserable existence životariti
figurativno to lead with the chin izzivati usodo
to lead (a girl) to altar peljati (dekle) pred oltar, oženiti
šport to lead by points voditi po točkah
šport to lead with the left zadati prvi udarec z levico (boks)
ameriško to lead captive peljati v ujetništvo
škotsko, pravno to lead evidence pričati
parlament to lead the House voditi parlamentarne zadeve
figurativno the blind leading the blind slepec slepca vodi
led horse rezervni konj
led captain prisklednik
he is easier led than driven lažje ga je prepričati, kakor prisiliti

lead on prehodni glagol & neprehodni glagol
zapeljati, napeljati, zvabiti (to k)
voditi dalje (to do)

lead up neprehodni glagol
napeljati, napeljevati (to k)
postopoma priti (to do)

Lebensende, das, smrt; bis an sein/ihr Lebensende vse do smrti

ledena doba [é] ženski spol die Eiszeit, Kaltzeit
günška ledena doba die Günz-Eiszeit
mindelska ledena doba die Mindel-Eiszeit
riška ledena doba die [Riß] Riss-Eiszeit
würmska ledena doba die Würmeiszeit
področje, do katerega ni segla ledena doba eiszeitliches Refugialgebiet

leer prazen (Magen, Hände, Worte, Drohungen, Blick, Versprechungen); Sitz: prost; leere Menge Mathematik prazna množica; wüst und leer pust in prazen; leer essen pojesti do konca, einen Teller: sprazniti; leer trinken popiti do konca, ein Glas, eine Flasche: izprazniti, izpiti; leer machen izprazniti; leer ausgehen ostati praznih rok; leer stehen biti prazen; mit leerem Magen na prazen želodec; mit leeren Händen praznih rok; vor leeren Stühlen pred prazno dvorano; vor leeren Bänken pred praznimi klopmi, pred prazno cerkvijo

lees [li:z] samostalnik
množina usedlina, usedek
figurativno dno

to drink (ali drain) a cup to the lees izpiti do dna, figurativno izpiti kupo do dna

lemurēs -um, m (sor. z gr. λαμός žrelo, duplo, λαμία pošast [od tod lat. lamia, lamium], λαμυρός požrešen [vsi ti pojmi temeljijo na predstavi odprtega žrela] lemúri, duše pokojnikov sploh; dobre lemure so častili kot hišna božanstva (lares), zlobni pa so blodili okrog in strašili kot zli duhovi (duhovine, demoni) (larvae): Varr. ap. Non., Pers., Ap., mox etiam lemures animas dixere silentum O., nocturnos lemures … rides? H. Da bi zlobne lemure pomirili in izgnali iz hiš, so Rimljani njim na čast od 9. do 12. maja obha-jali lemursko slovesnost: Lemuria (lemuria) -ōrum, n lemúrije, lemúrska slovesnost: ritus erit veteris, nocturna Lemuria, sacri O. — Vulg. soobl. lemorēs: Char.

length [leŋɵ] samostalnik
dolžina; oddaljenost (časovna), trajanje; odmerjen kos (blaga, žice, vrvi itd.)

at length nadrobno; končno
at arm's length na doseg roke; čim delj od sebe
to keep s.o. at arm's length ne dati komu blizu, ne biti preveč prijateljski
to know the length of s.o.'s foot koga dobro poznati
at full length v naravni velikosti
at great (ali some, full) length na drobno, na dolgo in široko
to go to great length daleč iti; zelo se potruditi
to go all lengths; ali to go to any length iti do skrajnosti
to go to the length of mnogo si dovoliti; iti tako daleč, da
to win by a length zmagati za eno dolžino (konj, čoln)
when will you come our length? kdaj vas bo pot zanesla k nam?

less³ [les] samostalnik
kar je manjše, manj pomembno; manjši del (število, količina itd.)

in less than no time takoj, v trenutku
to do with less shajati z manj (denarja itd.)
for less ceneje
little less than robbery že skoraj rop
nothing less than najmanj, vsaj

let^*1 [let]

1. prehodni glagol
pustiti, dovoliti; dati v najem (to komu, for za čas)
dati (delo, to komu)
pomožni glagol za tvorbo velelnika v 1. in 3. osebi

2. neprehodni glagol
biti najet (at, for za)
iti (dobro, slabo) v najem

to let be pustiti pri miru
to let by pustiti mimo
to let bygones be bygones odpustiti in pozabiti
to let blood kri puščati
to let the cat out of the bag izklepetati skrivnost
to let drive at (puško)nameriti na koga, zamahniti, udariti
to let daylight into s.o. koga ustreliti ali zabosti
to let drop mimogrede omeniti, nehati o čem govoriti
to let fall spustiti, mimogrede omeniti, namigniti; matematika povleči navpičnico na premico
to let fly vreči, sprožiti (puško)
to let go spustiti, nehati na kaj misliti, (z besedami) napasti
to let go of s.th. spustiti kaj iz rok
to let o.s. go ne obvladati se, sprostiti se, dati si duška
let it go at that naj ostane kakor je
ameriško to let George do it pustiti, da kdo drug opravi tvoje delo
to let the grass grow under one's feet odlašati, obotavljati se
to let s.o. hear sporočiti komu
to let loose spustiti na svobodo
to let pass spregledati
to let ride pustiti po starem, spregledati
to let rip razuzdano živeti
to let her rip pustiti avto teči s polno hitrostjo
to let slide biti malomaren
to let slip izbrbljati, zamuditi dobro priliko, spustiti iz vajeti
rooms to let sobe v najem
let me see! da vidim!, pokaži!; pogovorno počakaj, da pomislim
he let himself be deceived dal se je ogoijufati
to let s.o. know obvestiti koga, sporočiti komu
to let into pustiti koga noter, seznaniti koga s čim, vstaviti (kos blaga itd.), vložiti
to let into s.o. napasti koga

let² [è] moški spol (-a …) (polet) letalstvo der Flug, -flug (brezplačni Freiflug, čarterski Charterflug, daljinski Langstreckenflug, drsni Gleitflug, ekshibicijski Schauflug, opazovalni Beobachtungsflug, krivinski Kurvenflug, brez vmesnih postankov Direktflug, mimo česa Vorbeiflug, na cilj Zielflug, na domači progi Inlandflug, nad sovražnikovim ozemljem vojska Feindflug, na kratki razdalji Kurzstreckenflug, v formaciji Verbandsflug, v zapregi Schleppflug, linijski Linienflug, naprej Weiterflug, nadzvočni Überschallflug, nizki Tiefflug, do cilja in nazaj Hin- und Rückflug, v lepem/slabem vremenu Schönwetterflug/Schlechtwetterflug, posebni Sonderflug, poskusni Probeflug, slepi Blindflug, Instrumentenflug, strmoglavi Sturzflug, višinski Höhenflug, vizualni Sichtflug)
sposoben za let lufttüchtig
v letu im Flug
letalo v nizkem letu der Tiefflieger
polnjenje rezervoarjev v letu Lufttanken

letališče samostalnik
(o letalih) ▸ repülőtérNa letališču v Frankfurtu so morali danes doslej odpovedati vsaj 107 poletov. ▸ A frankfurti repülőtéren ma eddig legalább 107 járatot kellett törölni.
Sopomenke: aerodrom
Povezane iztočnice: civilno letališče, vojaško letališče

létati (-am) imperf.

1. volare:
metulj leta od cveta do cveta la farfalla vola di fiore in fiore
letati nad sorvolare
letati okoli volteggiare

2. pren. (hoditi) andare; andare spesso; correre:
letati s seje na sejo andare da una riunione all'altra
letati za zaslužkom correre dietro ai guadagni

3. pog. (tekati) correre, rincorrere

4. pren. (prizadevati si za ljubezensko naklonjenost) correre:
letati za ženskami correre dietro alle donne, alle gonnelle
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ko sem še bos okoli letal quand'ero ancora bambino
pren. previsoko letati presumere troppo di sé, puntare troppo in alto
pog. celo noč letati correre continuamente al gabinetto
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi porta il naso troppo alto, facilmente inciampa

létati volar

letati za kom ir detrás de (ali seguir a) alg
letati za ženskami (fam) correr tras de las faldas
letati od Poncija do Pilata andar de la Ceca a la Meca

let|o² [é] moški spol (-a …)

1. datum: das -jahr (gradnje/izdelave Baujahr, izida Erscheinungsjahr, rojstva Geburtsjahr, smrti Sterbejahr, Todesjahr, ustanovitve Gründungsjahr)

2. čas, namenjen za: das -jahr (jubilejno Jubeljahr, olimpijsko Olympiajahr, spominsko Gedenkjahr, sveto Jubeljahr, heiliges Jahr, uvajalno Einführungsjahr, volilno Wahljahr, žalovanja Trauerjahr)

3. obdobje: das -jahr (deževno Regenjahr, hroščevo Maikäferjahr, lakote Hungerjahr, miru Friedensjahr, nesreče Unglücksjahr, preobrata Wendejahr, službe Dienstjahr, vojne Kriegsjahr, življenja Lebensjahr, lovsko Jagdjahr, snežno Schneejahr, sušno Dürrejahr)

4. (leto starosti) das Lebensjahr (do 50. leta bis zum 50. Lebensjahr)