Franja

Ruhe, die, mir; pokoj; (Schweigen, Stille) tišina; (Entspannung) počitek; (angenehme Ruhe! prijeten počitek!); (Gelassenheit) mir, spokojnost (tudi figurativ) Technik, Recht mirovanje; öffentliche Ruhe und Ordnung Recht javni red in mir; Recht Störung der öffentlichen Ruhe kaljenje javnega miru; die Ruhe vor dem Sturm tišina pred viharjem; die ewige Ruhe večni mir; die letzte Ruhe zadnji počitek; die Ruhe selbst sein/die Ruhe weghaben imeti mirno kri/biti poosebljen mir; Ruhe geben dati mir, mirovati; jemandem keine Ruhe lassen ne dati miru (komu), ne pustiti na miru (koga); keine Ruhe haben vor ne imeti miru pred; ich möchte meine Ruhe haben daj/dajte mi mir, hočem imeti mir;
in: in (aller) Ruhe mirno, brez emocij; in Ruhe mirujoč, v mirovanju; in Ruhe (i.R.) upokojen, v pokoju; in Ruhe lassen dati mir (komu), pustiti na miru (koga); in Ruhe sein/bleiben mirovati ( tudi Technik ); in Ruhe bleibend Physik , Technik mirujoč;
zu: sich zur Ruhe begeben iti počivat; zur Ruhe kommen umiriti se; sich zur Ruhe setzen iti v pokoj, figurativ umakniti se iz (javnega) življenja; zur letzten/ewigen Ruhe k zadnjemu/večnemu počitku; Immer mit der Ruhe! Samo mirno!/Samo mirno kri!; Ruhe ist die erste Bürgerpflicht! Treba je ohraniti mirno kri!/Samo mirno!

rule out prehodni glagol
izločiti, oddvojiti, prečrtati, izključiti

to rule out of order ne upoštevati nečesa, ker ne spada k stvari
to rule out the possibility izključiti možnost, ne računati z možnostjo

rūmusculus -ī, m (demin. k rūmor, stlat. rūmos) prazno govorjenje ljudi, blebetanje, čvèk, čvekánje, čvekarija, prazne marnje: imperitorum hominum rumusculos aucupari Ci., omnes rumusculos popularis aurae aucupari Ci., quid imperitorum de ingenio tuo rumusculi iactitent Aug., hominum rumusculos aucupari Hier., rumusculos et gloriolas et palpantes adulatores quasi hostes fuge Hier., animus laudem atque rumusculos et gloriolam populi requirens Hier.

rūna¹ -ae, f (izvor neznan; morda iz *rupsnā k rumpere) rúna, nekako metalo, lučalo, menda metalno kopje, pozneje pilum: runa genus teli significat … Ennius … [„runat]a re[cedit“, id est proeliata] P. F.

run over prehodni glagol & neprehodni glagol
povoziti; preleteti, hitro prebrati, preiti, bežno, leté pregledati, z očmi preleteti; teči čez, razliti se, biti prepoln

to run over one's accounts pregledati svoje račune
full to running over čez rob poln
to run over to prestopiti k, preiti k

ruō -ere, ruī, rŭtum, toda ruitūrus in v stari jur. formuli rūta (et) caesa „izkopano in posekano“ (v tem glag. sta združena dva kor.: a) indoev. kor. *rēu- teči, hiteti, pasti; prim. lat. con-gruō, in-gruō, ruīna, gr. ἔχραον napadel sem, pritisnil sem, ζα-χρηής silno (močno) pritiskajoč; b) indoev. kor. *reu̯ā- riti, kopati, grebsti, ogrebati; prim. skr. rav-, ru- razbiti (v besedah rávat, rudhí, rāviṣam, rṓruvat), rutaḥ razbit, gr. ἐρυσίχϑων „zemljo razrivajoč“, sl. rijem, rujem, rilec, rov, lit. ráju, ráuti (iz)puliti, (iz)ruvati, rãvas cestni jarek, stvnem. rod = nem. Rodung krčenje, krčevina, nem. roden krčiti, trebiti, kopati, ruvati, reuten (iz)krčiti)

I. intr.

1. (pri)dirjati, (pri)dirjastiti, (pri)dreviti (se), (pri)hrumeti, (pri)dreti, (pri)vihrati, planiti, (pri)leteti, (pri)teči, (pri)hiteti; o osebah: id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant Ci., (sc. Pompeium) ruere nuntiant et iam iamque adesse Ci., legio sustinuit ruentes T., unā omnes ruere V., conversae ruunt acies V., quidam inermes ultro ruere ac se morti offerre T., ruebant laxatis habenis aurigae Cu.; izhodišče v abl.: eques pedesque certatim ruere portis L.; smer: huc turba ruebat V., in aquam caeci ruebant L., ruere in castra L., in ferrum V., in vulnera ac tela L., in proelium Fl., ad urbem L., ad portas T., per medios, per proelia V., per vias T.; pren. pogosto = biti naklonjen čemu, biti vdan čemu, biti nagnjen k čemu: ruere ad interitum voluntarium Ci., in exitium T., omnia in pecus ruere V., in arma L., Romae ruere in servitium consules T., ruere ad seditiones T., ruere crudelitatis odio in crudelitatem L., mutuis inter se odiis in bellum Iust., avide ad libertatem L., se in errores Gell., quo ruis? quibus periculis se obicis? Plin. iun., quo scelesti ruitis? H.; pesn. z inf.: Stat., Cl. idr., quo ruis imprudens dicere fata? Pr.; impers.: ut ferme fugiendo in media fata ruitur L. dreviš, se pahneš; metaf. o neživih subj.: venti ruunt V., unde ruunt voces Sibyllae V. privrevajo, donijo, ruunt de montibus amnes V. ali flumina per campos O., Rhenus ruit in Galliam T., pontus ruit ad terram V., ruit imber aethere toto V. se uliva, od tod tudi: ruit arduus aether V. nebo se izliva; o noči in dnevu: ruit Oceano nox V. hiti od Oceana sem, revoluta ruebat (je vzhajal, je nastajal, se je rojeval) dies noctem fugarat V.; toda: nox ruit V. ali sol ruit caelo Ap. in samo sol ruit Val. Fl. (od)hiti proč, zahaja, ruit imbriferum ver V. gine, mineva, izginja; occ. prenagliti se, prehite(va)ti, nepremišljeno (zaletavo) ravnati (delati), vihrati, hiteti v propast (propad, uničenje): Ter., Q. idr., nec ruere demens nec furere desinit Ci., non potuit … non in agendo ruere Ci., ruebant tenebris omniaque miscebant Ci., emptorem ali reum ruere pati Ci., L., non compescere ruentes T., cum cotidie rueret Ci., ruere in dicendo Ci. ep., in agendo Ci.

2. (dol) pasti (padati), strmoglavo pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati), prepadati, (po)rušiti se, podreti (podirati) se, vdreti (vdirati) se, pogrezniti (pogrezati) se, (od)trgati se: Pl., Ter., Lucr., Val. Fl., Mart. idr., ruere illa non possunt, ut haec non eodem labefacta motu concidant Ci., ruunt templa deûm, aulaea H., saxum ruiturum (sc. Sisyphi) O.; preg.: caelum in se L., ruere omnia visa V. vesoljni svet, svetovje; metaf. (po)rušiti se, (z)rušiti se = propasti (propadati), doživeti (doživljati) zaton, (za)toniti: ruit alta a culmine Troia V. = urbs antiqua ruit V., ruens imperium H., res publica ruit Ci.; abs.: prospera … ruentia T. sreča … nesreča. —

II. trans.

1. vreči (metati), podreti (podirati), obaliti, (po)rušiti, (z)rušiti, poraziti (poražati), uničiti (uničevati), razbi(ja)ti: Pl., Ter. idr., naves (sc. vis venti) ruit Lucr., immanem malem volvuntque ruuntque V.; abs.: instat turbatque ruitque O.; occ.: cumulos harenae ruit V. ruši kupe, razbija grude; refl.: in praedam superne sese ruere Ap. zagnati se.

2. razri(va)ti, zri(va)ti, razrvati, vznemiriti (vznemirjati), (raz)buriti, (raz)burkati, vzburkati (vzburkavati), (vz)valoviti, dvigniti (dvigati, dvigovati), (iz)trgati: mare a sedibus imis V., (sc. tauri) terram ruebant Lucr., ruere spumas salis aere V. (s)peniti, (vz)peniti morje, atram nubem ad caelum V. dvigati (dvigovati) (kvišku) do neba; occ. zgrniti (zgrinjati), pobrati (pobirati) skupaj, (po)grabiti, (na)grabiti, (na)kopičiti: unde divitias aerisque ruam acervos H., ruere cinerem et confusa ossa focis V. Od tod pt. pf. kot jur. t.t. rūta et caesa in asindet. rūta caesa vse, kar je na nekem zemljišču izkopano in posekano, ne da bi bilo tudi obdelano, surova (nepredelana) snov, surovina: Icti., te, cum aedes venderes, ne in rutis quidem et caesis solium tibi paternum recepisse Ci., fundum vendere rutis caesis exceptis Ci.

rūsculum -ī, n (demin. k rūs) posestevce, posestvece: Gell.

ruse [rüz] féminin zvijača, zvijačnost; ukana, finta, trik

ruse de guerre vojna zvijača
des ruses de Sioux zelo spretne zvijače
déjouer les ruses de quelqu'un preprečiti komu ukane ali trike
employer la ruse en politique uporabljati zvijače v politiki
obtenir quelque chose par ruse dobiti kaj z zvijačo
recourir à la ruse zateči se k zvijači

rush² [rʌš]

1. neprehodni glagol
navaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se
figurativno leteti, hiteti
ekonomija živahno se razvijati
šport spurtati

to rush into certain death drveti v gotovo smrt
to rush into extremes pasti v skrajnost
to rush on (upon) s.o. planiti na koga
to rush at the enemy planiti na sovražnika
the blood rushed to her face kri ji je planila v obraz
to rush into an affair prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadeve
to rush to the station drveti na postajo
fools rush in where angels fear to tread figurativno norci si več upajo kot junaki

2. prehodni glagol
pehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti
avtomobilizem hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel)
vojska navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na
pogovorno preveč zaračunati, opehariti (out of za)
izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)

to rush an examination ameriško z veliko lahkoto napraviti izpit
do not rush me ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)
to be rushed for time pogovorno imeti zelo malo časa
to rush one's car to Maribor drveti z avtom v Maribor
to rush s.o. into danger spraviti koga v nevarnost
to rush one's fences figurativno biti nestrpen, neučakan
the guide rushed us through the Tower vodnik nas je hitro vodil (gnal) skozi Tower
to rush s.o. sleng preveč komu zaračunati
to rush s.o. to the hospital hitro koga prepeljati v bolnico
to rush an obstacle z vso hitrostjo, v skoku premagati zapreko
to rush an order (through) in a few days naglo izvršiti naročilo v nekaj dneh
to refuse to be rushed ne se pustiti siliti (k naglici)
to rush a task hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali posla
to rush a train navaliti na vlak

russeolus 3 (demin. k russeus) nekoliko (rahlo) rdečkast: sanies Prud.

rüsten oboroževati (se); (vorbereiten) pripravljati (sich se; für/zu na/k)

rūsticellus -ī, m (demin. k rūsticus) kmétič (kmetìč), kmetíček: idem M. Varro: rusticellus (po novejših izdajah kot osebno ime Rusticelius), inquit, Hercules appellatus mulum suum tollebat Varr. ap. Plin.

rūsticulus 3 (demin. k rūsticus)

1. na podeželju (kmetih, vasi) se nahajajoč, podeželski, kmečki (kmetski), selski, vaški; subst.
a) rūsticulus -ī, m preprost kmet (kmetovalec), dežel(j)an, podežel(j)an: non incautus Ci., rusticulus quidam Arn.
b) rūsticula -ae, f (sc. gallina) = gallina rustica léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica: Plin., Mart.

2. meton. nekoliko (rahlo = precej) okoren, neroden: libellus Mart., nomen Aus.

rutellum -ī, n (demin. k rutrum) lopatica, lopatka: frumentarius est: modium hic se cum atque rutellum una adfert Luc. ap. Non.

rūtula -ae, f (demin. k rūta -ae) nežna rutica (ali nekaj (malce) rutice): volo mentam pusillam ita appellare ut „rutulam“: non licet Ci. ep.

Sabīnus -ī, m Sabín (= Sabínec), in Sabīna -ae, f Sabína (= Sabínka), rimski priimek, zlasti Popejevega rodu. Poseb.

1. sicer neznan Horacijev prijatelj: H.

2. Aulus Sabinus Avel Sabin, pesnik, Ovidijev prijatelj: O.

3. Iulius Sabinus Julij Sabin
a) retor, sodobnik Seneke starejšega: SEN. RH.
b) Lingonec, ki je ob Civilisovi vstaji galska plemena dvignil k uporu zoper Rimljane in si nadel naslov Caesar. Po porazu se je zatekel v podzemne prostore nekega podeželskega dvorca, kjer je s svojo zvesto soprogo Eponino živel devet let; naposled so ga ulovili in ga po Vespazijanovem ukazu usmrtili v Rimu: T.

4. Masurius Sabinus Mazurij Sabin iz Verone, učenec Kapitona (Ateius Capito), pravnik, avtor del s področja prava in starinoslovja; živel je v času cesarjev Tiberija in Nerona: COD. I. Njegovi učenci in nasledniki se imenujejo Sabīniānī -ōrum, m sabín(ov)ci: ECCL.

5. Vespazijanov brat: SUET.

6. Poppaea Sabina Popeja Sabina
a) Neronova soproga: T., SUET.
b) njena mati: T.

sac¹ [sak] masculin torba; vreča; militaire telečjak, tornistra; populaire vamp; želodec; populaire vsota (starih 1000 frankov); (= sac à main) ročna (ženska) torbica

sac de couchage spalna vreča
sac à dos, de touriste, tyrolien nahrbtnik
sac d'écolier šolarska torba
sac de papier papirnata vreč(k)a
sac de bain, de plage, en cuir, de dame, à outils, à provisions, de voyage kopalna, za plažo, usnjena, damska, za orodje, za nakupovanje (živil), potovalna torba
sac de blé, à blé vreča žita, za žito
(religion) le sac et la cendre pokora
(populaire) sac de nœuds, d'embrouilles zapletena zadeva
sac à papier! (vieilli) presneto!
sac percé razsipnež, zapravljivec
sac à malice (figuré) iznajdljiv človek, ki si zna hitro pomagati
sac à vin pijanec
course féminin en sac tek v vreči
sac à ouvrage torbica za ročna dela
homme masculin de sac et de corde kanalja, zlikovec
avoir pius d'un tour dans son sac biti poln zvijač
avoir le sac (populaire) imeti denarja ko pečkà
avoir la tête dans le sac (figuré) ničesar ne videti, biti slep
il a épousé le sac poročil je bogato dedinjo
être fagoté, ficelé comme un sac biti slabo oblečen
mettre dans le même sac (familier) metati, vreči v isti koš
l'affaire est dans le sac (familier) vse je v najlepšem redu
fuger sur l'étiquette du sac soditi po zunanjosti, po videzu
prendre quelqu'un la main dans le sac zasačiti, zalotiti koga pri samem dejanju
vider son sac (figuré) vse povedati, odkriti svoje srcé
voir le fond du sac priti stvari do dna

sacer -era -erum (prim. osk. σακορο = lat. sacrum ali sacra, sakrib (abl.), sakrím = lat. hostiam, sakruvit = lat. sacrat, sakrvist = lat. sacrabit, sakarater = lat. sacratur, sakraítir = lat. sacretur, sakrannus = lat. sacrandas, sakrahíter = lat. sanciatur, sacrificetur, sakasias = lat. sacrariae, sakaraklúm = lat. sacellum, templum, umbr. sakra = lat. sacras, sakre = lat. sacrum, pelignijsko sacaracirix = lat. sacratrix, sacerdos; sem spadajo tudi lat. izpeljanke iz debla *sanko-: Sancus, Sanquālis, sancīre, sanctus)

1. kakemu božanstvu ali bogovom posvečen, svet; abs.: quidquid destinatum est dis, sacrum vocatur MACR., ara PL., aedes sacra O., aedes sacrae CI. EP., aedificia ... sacra, profana CI., locus sacer et profanus CI., neque ulli loco parcerent, sive sacer sive profanus, sive privatus esset sive publicus H., sacrum Mavortis arvum O., lucus late sacer V., sacrum Ilion H. (prim. gr. Τροίης ἱερὸν πτολίεϑρον HOM.), Tarentum (namreč Neptunu) H., sacrae arces H. (o svetišču boginje Viktorije na Kapitolu), sacer paries (sc. templi) H., tura liquescere limine sacro H., sacrum tus H., ignibus sacris imponit libamina V., sacer fluvius, fons V. ali sacri amnes, fontes O. ali ad aquae bene caput sacrae H. (sc. rečnemu bogu oz. nimfam, bivajočim v studencih), sacri montes SIL. (o Alpah, pred katerimi so ljudje zaradi njihove neprehodnosti imeli sveto spoštovanje), sacra vitis (sc. Bakhu) ENN. FR., H., laurus V., H. ali vates H., TIB. (sc. Apolonu), sacer (sc. diis) interpresque deorum ... Orpheus H., sustulit os sacrum caelo V., voces sacrae H. bajalne (čarovne) besede, čarodejni izreki, zagovori, uroki, effigies sacrae divom P., villae signis et tabulis refertae partim publicis, partim etiam sacris CI., sacra laurus H., hircus V., ales (sc. zaradi avgurijev) V., sanguis (sc. hostiae) CAT., pisces PLIN. (menda morska božanstva), sacra arma L., aurum ... sacruum omne iudicatum L., pecunia sacra (naspr. privata) Q., foedus CU., ius sacrum (naspr. publicum, privatum) Q., iura sacerrima lecti O., sacrum silentium H. pobožno molčanje, pobožen molk, sveta tišina, miscebis sacra profanis H., sacra profanaque omnia polluere S., tempus sacrum H., luces sacrae H. prazniki, dies sacra SUET., sacris diebus COL., sacrae semina mentis O. božjega, sacer chorus O., vulgus sacrum CL. zbor (zborovanje) bogov, litterae sacrae ECCL. sveto pismo, biblija; pesn. o božanstvih samih: sacra Cybele, Vesta PR.; kot medic. (anatomski) t. t. ŏs sacrum CAEL. (= gr. ἱερὸν ὀστέον) sveta kost, križnica; v zvezi s kakim subst. kot krajevni nom. propr.: Sacer mons L. Sveta gora ob desnem bregu Aniene, 4,5 km severovzhodno od Rima; tja so se plebejci dvakrat izselili (l. 494 in 449), Sacra via CI., le pesn. via sacra H. Sveta cesta v Rimu, pesn. (sinekdoha) tudi sacer clivus H., MART. pravzaprav Sveti klanec (ki je le del Svete ceste); ta cesta je vodila preko Velije in južne strani Foruma na Kapitol(ij). Po njej so šli slovesni verski, pa tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču Kapitol(ij)skega Jupitra, Sacrum promunturium ali promunturium Sacrum PLIN. Sveti rt, Sveto predgorje v Luzitaniji, Mare sacrum CAEL. ali sacer Oceanus SEN. RH. Sveto = Veliko svetovno morje. Klas. se veže sacer z gen., pesn. in neklas. tudi z dat.: sacra urna Veneris PL., illa insula eorum deorum sacra putatur CI., anseres sacri Iunonis L., Batti veteris sacrum sepulcrum CAT., feram nomine axin … sacrorum Liberi patris PLIN., partem decumam Apollini sacram esse L., sacer cervus Nymphis, sacra Iovi quercus O., Fauno sacer oleaster V., Cereri sacer Polyphoetes V. Cererin svečenik, sacrum Soli id animal T., Diti sacra cupressus PLIN.; metaf.: pugionem velut magno operi sacrum T. posvečeno = namenjeno; occ. svet = častitljiv, veličasten, mogočen, vzvišen, visok, velik: (v besedni igri) et hi postulant, ut sacrosancti (za velesvete, nedotakljive) habeantur, quibus ipsi dii neque sacri (veliki) neque sancti (sveti) sunt? L., sacros qui laedat amantes PR., o sacer et magnus vatum labor LUCAN., heu sacri vatum errores SIL., Maro MART., lingua (sc. Ciceronis) MART., memoria patris Q., sacerrima eloquentia SEN. RH.; poseb. glede cesarja: (sc. Tiberius) alium dicentem sacras eius occupationes ... verba mutare et ... pro sacris laboriosas dicere coëgit SUET., sacrā Caesaris aure, sacri lateris custos MART.; od tod v poznejši dobi = cesarski, Njegovo Veličanstvo zadevajoč, Njegovega Veličanstva (gen.): auditio, constitutiones ICTI., apud aures sacras mentitus est AMM.

2.
a) (kot relig. t. t.) kakemu podzemeljskemu božanstvu posvečen ali mu pripadel (kot žrtev), od tod preklet; abs.: patronus, si clienti fraudem fecerit, sacer esto TAB. XII AP. SERV., eum, qui eorum cuiquam nocuerit, sacrum sanciri L., uter aedilis fueritve vestrum praetor, is intestabilis et sacer esto H.; z dat.: sanciendo, ut, qui tribunis plebis, aedilibus, iudicibus decemviris nocuisset, eius caput Iovi (sc. Stygio) sacrum esset PLEBISCITUM VETUS AP. L., hominum, quos leges sacros esse certis dis iubent MACR.
b) metaf. sploh preklet, preklican, oduren, mrzek, ostuden, osovražen, nesrečen, zaklet = hudonosen, zlo prinašajoč: STAT. idr., ego sum sacer, scelestus PL., unus istic servus est sacerrimus PL., o sacrum scurram et malum AFR. AP. NON., sacer nepotibus cruor Remi H. = prekletstvo vnukom, auri sacra fames V., (sc. aurum) sacrum fame PLIN., venenum (sc. Medeae) VAL. FL., libellus CAT., hircus alarum CAT., sacrae res ludicrae COD. I. prekleto (preklicano) igranje, sacra passio CAEL. pádavica, božjast, epilepsíja = božja oblast, sacer ignis, gl. pod ignis. – Od tod subst. sacrum -ī, n nekaj posvečenega, svetega

1. posvečena stvar, sveta stvar (podoba, priprava, posoda, orodje), svetinja, svetišče, svetiščni zaklad, svetiščno premoženje (imetje, blago): sacrum sacrove commendatum qui cleperit rapsitque, parricida esto LEX AP. CI., sacra ex aedibus suis eripuisse CI., sacra omnia proferre AUCT. B. ALX., tu, genitor, cape sacra manu V., cumque suis penetralia sacris O. s podobami bogov, s penati, (sc. incedebat) velut qui Iunonis sacra ferret H. Junonino posodje in orodje, apud Cloacinae sacrum PL., ignoscite, sacra O. svetišča, nihil ex sacro attingere CI. svetiščnega premoženja, sacra canunt V. svete = daritvene pesmi; pesn. metaf. sacra = svete (Muzam posvečene) pesnitve (pesmi), sveto pesništvo: sacra caelestia O., vatum PERS., Maronis MART.; occ. dar, daritev, žrtev, žrtvina darina: sacra in mensa penatium deorum ponere NAEV. FR., sacrum accendere PH., sacrum id Vulcano cremare L.

2. daritev, darovanje, žrtvovanje, sveto opravilo, svet obred, od tod (večinoma v pl.) božja služba, bogoslužje, praznovanje, praznik: SIL., STAT. idr., inter officium turbamque sacri O., Graeco sacro CI. po grškem obredu, mos sacrorum V., rex sacrorum CI. daritveni svečenik, morientibus operire oculos ... sacrum est PLIN., fabacia in sacro est PLIN., novemdiale sacrum edictum L., Romanis quoque ab eodem prodigio novemdiale sacrum susceptum est L., sacrum facere Herculi L., Iunoni (Iovi O.) sacrum facere PR. ali perpetrare sacrum L. ali solemne sacrum conficere FL. ali sacra Iovi Stygio perficere V. opraviti (opravljati) daritev, darovati, instaurabat sacrum dis loci T., sacra facere Herculi L. žrtvovati, sacris operari L., plurima sacra obire L., sacra solemnia obeunto LEX AP. CI. svete daritve, custos Herculei sacri V. žrtvovanja Herkulu = Herkulovega bogoslužja, Cereris arcanae sacrum H. tajno, skrivno Cererino bogoslužje (= misteriji), sollemne Apollinis sacrum SUET. bogoslužje; pl. v pomenu bogoslužje: sacrorum religio CI., sacra Cereris CI., sacra Eleusinia SUET., sacra Orphica CI., ea sacra, quae maiores nostri ab exteris nationibus adscita atque arcessita coluerunt CI., Romana sacra suscipere L., arcana sacra H., sacra procuranda sacerdotibus tradere N. opravljanje bogoslužja. Prim. sacra publica L. državno bogoslužje, državno verstvo, naspr. sacra privata CI. zasebno bogoslužje, in to gentilicia sacra L. rodovno bogoslužje, ki so ga opravljali posamezni rimski rodovi (gentes), in sacrum familiare MACR. družinska (rodbinska) daritev, ki jo je opravljala posamezna družina (rodbina, familia): an gentilicia sacra ne in bello quidem intermitti, publica sacra in pace deseri placet L. To precej potratno in celo od države nadzirano zasebno bogoslužje so Rimljani opravljali kar najskrbneje: vsakokratni dedič premoženja in posinovljenec sta morala prevzeti tudi ta sacra; sacra iugalia ali socialia O. ali sacra nuptialia Q. poročna slovesnost, poročno slavje. Preg.: inter sacrum (med žrtvijo, med darovanjem) saxumque (in kremenom, s katerim je fecial ubil darilno živinče) sto PL. = na grlu imam nastavljen nož, sem med kladivom in nakovalom. tj. sem v veliki stiski (nevarnosti), tako tudi: inter sacrum et saxum positus cruciabar AP., heredites sine sacris PL. dediščina brez potratnega rodovnega bogoslužja = velik dobiček brez stroškov.

3. metaf. sacra tajnosti, skrivnosti, tajna (skrita) opravila, misteriji: quibus sacris ista sica initiata sit, nescio CI., sacra tori O., litterarum sacra colere Q., sacra studiorum profanare T.

Opomba: Predklas. soobl. sācris, m: sacres porci PL., VARR.; acc. sg. sacrem porcum navaja: FEST.

Sache, die, (-, -n) stvar; (Angelegenheit) zadeva (tudi Recht); figurativ reč, vprašanje; (kilometer) na uro (mit 100 Sachen s 100 na uro); Sachen, pl , reči (schöne, preiswerte, warme Sachen lepe, poceni, tople reči) ; Recht bewegliche/unbewegliche Sachen premičnine/nepremičnine, premična/nepremična lastnina; scharfe Sachen pikantne jedi/žgane pijače; die tollsten Sachen najbolj neverjetne reči; meine/seine Sache moja/njegova stvar; die Sache der anderen/Jugend stvar drugih/mladine; große/leichte Sache velika/lahka reč; nette Sache lepa reč; in Sachen v zadevi; die gerechte Sache pravična stvar; eine andere Sache/eine Sache für sich drugo vprašanje/vprašanje zase; eine (ganz) andere Sache figurativ vse kaj drugega; in der Natur der Sache v naravi stvari; eine abgekartete Sache vnaprej dogovorjena zadeva; eine beschlossene Sache sklenjena stvar; das ist so eine Sache težko je; die Sache ist die, [daß] dass ... stvar je v tem, da ...; seine sieben Sachen packen pobrati svoje reči/svojih pet češpelj; nicht jedermanns Sache sein ni vsakemu pogodu/po okusu/na kožo napisan, ne ustreza splošnemu okusu; seine Sache verstehen spoznati se na svoj posel; seine Sache gut machen dobro opravljati svoj posel; nichts zur Sache tun ne biti pomemben; unverrichteter Sache ne da bi kaj opravil/opravila/opravili; mit jemandem gemeinsame Sache machen biti s kom v komplotu; sich seiner Sache [gewiß] gewiss/sicher sein zanesti se na svoj prav; (nicht) bei der Sache sein (ne) biti pri stvari; bei der Sache bleiben ostati pri stvari/predmetu obravnave; zur Sache kommen priti do stvari/pravega predmeta; zur Sache! k stvari!; zur Sache, Schätzchen! pljuni v roke!; mach keine Sachen! ne seri ga!; Erstaunen: daj no!; Sachen gibt's! Kaj takega!

sacrement [sakrəmɑ̃] masculin, religion zakrament

administration féminin des sacrements podelitev zakramentov
les derniers sacrements poslednji zakramenti
le saint sacrement evharistija, posvečena hostija, Najsvetejše
procession féminin du saint sacrement procesija sv. rešnjega telesa
fréquenter les sacrements često iti k spovedi in obhajilu
promener quelque chose comme le saint sacrement nositi kaj kot zelo dragoceno stvar