Franja

vedríti to take shelter, to find shelter (pred dežjem from the rain, pod drevesom under a tree)

vedríti se to clear up, to clear
zopet se vedri it is clearing up again

vehicular [vihíkjulə] pridevnik
vozen

this road is closed to vehicular traffic ta cesta je zaprta za promet z vozili

veleplodna mahovnica stalna zveza
1. botanika Vaccinium macrocarpon (grm) ▸ amerikai tőzegáfonya
Veleplodna mahovnica (Vaccinium macrocarpon) je sorodnica borovnice in se že od 16. stoletja uporablja tako v kuhinji kot v zdravilstvu. ▸ Az amerikai tőzegáfonya (Vaccinium macrocarpon) az áfonya rokona, és a 16. század óta használják a főzésben és a gyógyászatban egyaránt.
Ameriška vrsta brusnic veleplodna mahovnica ima večje plodove od naše, drugačni so tudi njeni učinki. ▸ Az amerikai áfonyafajnak, a tőzegáfonyának nagyobb a termése, mint a mi áfonyánknak, és a hatása is más.
Sopomenke: ameriška brusnica

2. (plod) ▸ amerikai tőzegáfonya
Sopomenke: ameriška brusnica

velíko much; a great deal, a good deal (of); a lot of; pogovorno lots, masses, loads, bags (of)

zelo velíko very much, quite a lot, pl a great many
moj brat velíko bere (dela, potuje) my brother is a great reader (worker, traveller)
velíko se sprehajam I am a great walker
(on) ima zelo velíko denarja he has a considerable amount (ali pogovorno lots, loads, bags, pots) of money
on velíko pije he is a big drinker, he drinks hard, he is a hard-drinking man
velíko hrupa za nič much ado about nothing
velíko sreče! good luck!, lots of luck!

veljáti (stati, stanem) to cost, to be worth; (biti veljaven) to be valid, to be in force; to hold good, to hold true, to be true

koliko velja ta knjiga? how much does this book cost?
to zemljišče velja 2.000 funtov m2 this land is worth 2,000 pounds a square metre
naj velja, kar hoče! cost what it may!
veljáti za poštenjaka to pass for an honest man
isto velja za vas the same holds good for you
hoteti veljáti za... to set oneself up as...
ne maram veljáti za moralista (purista) I don't set myself up as a moralist (a purist)
velja (za) dva meseca valid for two months
veljá! agreed!, it's a deal!
ta vstopnica velja za večerno predstavo this ticket admits (you) to the evening performance

veljáva worth; value; (vozovnice ipd.) validity; currency; pravo operation

ta zakon je še v veljávi that law is still in force
ti kovanci so še v veljávi these coins are still legal tender
biti v splošni veljávi to be current
ostati v veljávi to remain in force
stopiti v veljávo to come into operation (ali into force), to be put into operation (ali force), pravo to take effect
novi vozni red je stopil v veljávo pretekli teden the new timetable came into operation last week

veljáven (pravno) valid; (denar) good, current; (vozovnica) valid

veljáven denar current coin
veljáven zakon (poroka) valid marriage
veljáven 2 meseca valid for 2 months
veljáven za... valid for..., admitting to..., pogovorno good for...
veljáven od... effective as from...
veljáven do preklica valid until recalled
biti veljáven to be in force, to be good (for), (denar) to be in circulation, to be legal tender
biti splošno veljáven to be current
napraviti veljávno to validate, to render valid
postati veljáven to come into force
ta vozovnica je veljávna 2 dni the ticket is valid for two days
ni veljávno it is not valid

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.

véndar yet, still; however

toda véndarle but yet
véndarle (vseeno) nevertheless, notwithstanding
véndarle bo še zmagal he will win yet
čudno, nenavadno je, a véndarle resnično it is strange and yet true
véndarle je res it is true all the same; it is true for all that
véndarle je dober dečko he's a good fellow for all that
ni hladno danes, véndar bi jaz na vašem mestu vzel površnik it is mild today, still I should take my coat if I were you
pomagaj mi véndar! do help me!
saj véndar delam! I do work!

vengeance [véndžəns] samostalnik
maščevanje, povračilo; kazen

with a vengeance z vso silo, besno; v polnem pomenu besede; in še kako
he is a horseman with a vengeance jaha kot sam vrag
this is punctuality with a vengeance to je skrajna točnost
to cry for vengeance vpiti po maščevanju
to lay o.s. open to s.o.'s vengeance izpostaviti se maščevanju kake osebe
to seek vengeance upon s.o. skušati si najti maščevanje (se maščevati) nad kom
to take vengeance on an enemy maščevati se sovražniku

venture¹ [vénčə] samostalnik
drzno, tvegano dejanje, drznost, riziko, tveganost; smel podvig, pustolovščina, avantura; stavljenje na kocko; komercialna špekulacija
zastarelo srečen slučaj, sreča

at a venture na slepo (srečo); po grobi ocenitvi
a lucky venture srečna špekulacija
he is not a man to undertake any venture on ni človek, ki bi se spuščal v kakršnokoli tveganje
he declined the venture odklonil je riziko
he has lost all his ventures izgubil je vse, kar je angažiral (v posle)

verge¹ [və:dž] samostalnik
rob, kraj, meja (tudi figurativno)
travnati obrobek ali pas (grede, lehe, ceste); palica, žezlo (kot znak časti)
tehnično majhno vreteno; rob opeke, ki štrli iznad strešnega slemena
zgodovina območje, pristojnost

on the verge of čisto na robu, za prst od
on the verge of ruin, of a new war na robu propada, nove vojne
he is on the verge of fifty on je že blizu 50 let star
he was on the verge of betraying the secret skoraj je izdal tajnost

verge² [və:dž] neprehodni glagol
nagibati se, padati; sestopati (on proti)
približevati se, prehajati (in v)
segati, razprostirati se
figurativno mejiti

verging on na robu
he was verging on 80 bil je že blizu 80 let star
hills verging to the north griči, ki se raztezajo proti severu
the country is verging towards ruin dežela gre v propast
the sun is verging towards the horizon sonce tone na obzorju

verjéti to believe (komu someone); (zaupati) to trust

lahko mi to verjamete you can take it from me
verjamem samo, kar vidim seeing is believing
ali lahko verjamemo njegovi besedi? can his word be trusted?
tega pa ne verjamem (pogovorno) I don't fall for that one
ne verjéti to disbelieve
sveto verjéti to cling to (ali to cherish) a belief
to naj ti drugi verjamejo! see if others believe that!
bi verjeli kaj takega! would you believe it!
če verjameš ali ne believe it or not
verjéti nekaj neverjetnega (figurativno) to swallow a camel
rad ti verjamem I willingly believe you
nisem tako neumen, da bi to verjel I am not so foolish as to believe it
komaj verjamem svojim očem I can hardly believe my eyes, I can hardly trust my own eyes

verjétno prislov probably, likely, presumably

prav verjétno in all probability
zelo verjétno, najbolj verjétno most likely, very likely, as likely as not
komaj verjétno most unlikely, hardly likely
več kot verjétno more than likely
ni verjétno, da... it's unlikely that...
ne zdi se verjétno it seems unlikely
to je bolj verjétno that's more likely
zelo verjétno je, da bo deževalo the probability is that it will rain, pogovorno it's probably going to rain
verjétno bo doživel uspeh he will probably succeed
verjétno bom pozabil I may forget, I'm apt to forget
verjétno pojdem I may go
malo verjétno je, da bo prišel he is unlikely to come, pogovorno it's unlikely he'll come

verjétnost probability, likelihood

po vsej verjétnosti in all likelihood (ali probability)
velika verjétnost a strong likelihood
je velika verjétnost, da pride jutri there is a strong likelihood that he will be coming tomorrow

verjetnostni račun stalna zveza
1. matematika (o področju) ▸ valószínűségszámítás
Cantor je razvijal "teorijo množic", Gauss pa verjetnostni račun. ▸ Cantor kidolgozta a „halmazelméletet”, Gauss pedig a valószínűségszámítást.
Kot spreten in dober računalničar se seveda spozna tudi na verjetnostni račun. ▸ Képzett és jó informatikusként természetesen ismeri a valószínűségszámítást is.

2. matematika (o postopku) ▸ valószínűségszámítás
Za oceno potrebnih redundančnih zmogljivosti, ki bi nadomestile izgubo prometa ob izpadu, uporablja verjetnostni račun. ▸ Valószínűségszámítással becsüli meg a szükséges redundáns kapacitást, amellyel kompenzálnák a forgalomkiesést üzemhiba esetén.
Po verjetnostnem računu se rodi na dva milijona ljudi le eden z inteligentnim količnikom nad 180, ki je sposoben za izjemne dosežke. ▸ A valószínűségszámítás szerint csak minden második ember születik 180 feletti intelligencia-hányadossal, amellyel kiemelkedő teljesítményt lehet elérni.

versi-fōrmis -e (vertere in fōrma) spreminjajoč podobo, spremenljiv: Tert., credo necubi decentes puellas isto quoque saeculo is versiformis etiam cupitor audiret M., puer ipse versiformis fidibus studet Cupido M.

vertō (stlat. vortō) -ere, vertī (vortī), versum (vorsum) (indoev. baza *u̯ert- vrteti, obračati iz kor. *u̯er- obračati, vrteti, sukati, upogibati; prim. skr. vártatē, vártati, vavartti, vartti (on) se suče, se obrača, živi ipd., vártanam vrtenje, sukanje, vr̥ttáh sukan, okrogel, lat. vertex (vortex), versio, versus (vorsus) -ūs, versūtus, vertebra, verticula, vertibilis, vertīgō, versūra idr., umbr. kuvertu, covertu = convortito, gr. ῥατάνη [βρατάνα] mešalnica, kuhalnica, sl. vrsta, vrteti, vračati, vreteno, vrat, lit. verčiù obračati, got. wairþan = stvnem. werdan = nem. werden, got. wairþs = stvnem. wert = nem. -wärts (npr. vor-wärts))

I.

1. kam obrniti (obračati), okreniti (okretati), (za)sukati, (za)vrteti: sidera retro V., puppes ad litora V., armenta ad litora O., equos ad moenia V., aquam in subiecta T. napeljati (speljati) v nižje predele, harpen in aliquem O., iaculum ab illo … in fatum latrantis O., luminis orbem ad aliquem O., omnium in se oculos L., ora in aliquem O., omnium ora in se T., ora huc et illuc H.; pesn.: morsūs exiguam in Cererem V. začeti gristi; s samim obj.: stimulos V. obračati ost v rani, cardinem O., tacito fores Tib. tiho odpreti, pennas Pr. = odleteti; z abstr. obj.: quo vertere cursūs iubeat V., vertere iter retro L., quo vocat, vertamus iter V.

2. refl. in med. obrniti (obračati) se: ea gens ad septentrionem se vertit Cu. se razprostira, biva, in circumsedentes Capuam se vertit L., (sc. lupus) vertitur in pecudes O., Libyae vertuntur ad oras V., vertere (obrni se) in Aeaciden O., ab hoc versa est ad vultūs sororis O.; occ.
a) (za)vrteti se, (za)sukati se, (za)krožiti, zaokrožiti: vertitur caelum V., anno vertente N. v teku enega leta, iam septima vertitur aestas (= annus) V. poteka, teče, intra finem anni vertentis Ci. potekajočega, tekočega, is vertitur ordo V. po takem redu se obrača usoda.
b) kje vrteti se, sukati se, gibati se, premikati se, nahajati se, bi(va)ti: se ante postes vertere Pr., verti in mediis catervis V., medio agmine verti, inter primos verti V., Pyreneus vertitur ante ora O. mi je pred očmi; metaf. sukati se, biti kje (v čem, pri čem), spadati k čemu, soditi k čemu, stati (sloneti) na čem, temeljiti na čem, odvisen biti od česa: disputatio vertitur circa hanc consultationem L., in eo iure, in quo causa illa vertebatur, paratissimus Ci., res in discrimine vertebatur L., totum id vertitur in voluntate Philippi L., in eo victoriam verti L., in eo verti ceterorum animos L.

3. metaf.
a) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), naravna(va)ti kam: iram, poenam, superbiam in aliquem L., in suum caput alienam cladem Cu., cogitationes in bellum Cu., consilia curasque in oppugnationem Placentiae T., animum ad iura civilia O., ingenium ad publica commoda O., dryadas … in vultus O., in se studia civium T., omnium rerum causas in deos L. pripisovati bogovom; med.: in quem tum tota civitas versa erat L., verti certamine irarum ad caedem L., in admirationem versus L. ves v občudovanju, poln občudovanja; refl.: quo me vortam? Ter., quo se verteret, nesciebat Ci.; act. = refl.: verterat periculum in Romanos L., pernicies ad accusatorem T., periculum in creditores a debitoribus verterat L., Caesar vertit in Sabinum T. je (v pismu obrnil) napeljal besedo na Sabina; occ.: α) (denar ali kar ima denarno vrednost) obrniti (obračati), nakloniti (naklanjati), nameniti (namenjati) komu: ex illā pecuniā magnam partem ad se verterat Ci. si je bil prisvojil, litem in suam rem v. L. sporni predmet si prilastiti (prilaščati, prilaščevati); tako tudi: vertere in se Cotyi data T., reditūs (dohodke) Lugdunensium in fiscum T. prisoditi državni zakladnici, verte aliquid Pers. nakloni si kaj, obrni kaj v svoj(o) prid = izvedi sleparstvo, izpelji sleparsko kupčijo. β) obrniti (obračati) kaj v (na) kaj, porabiti (porabljati) kaj v (za) kaj, izrabiti (izrabljati) kaj v (za) kaj, izkoristiti (izkoriščati): pecuniam in suos usus Icti., pecuniam mutuam in rem alicuius Icti., occasionem ad bonum publicum T., captos, seditiosa in praedam T. γ) obrniti (obračati) v kaj, zvrniti (zvračati) na kaj, šteti v kaj, kot kaj, vzeti (jemati, imeti, smatrati, šteti) za kaj: cognomen paternum Asinae in risum H. obrniti v smeh = smešiti, alicui aliquid vitio Ci., ea in crimen L., rem in superbiam S., comitia in religionem L. zaradi volitev imeti verske pomisleke, ne ea … in suam contumeliam vertat C., ne in omen verteretur irritum inceptum C., in prodigium versa ea tempestas L. δ) obrniti, dati izid, nakloniti: dii bene vortant, quod agas Ter., haec deus in melius crudelia somnia vertat Tib.; med. obrniti se, iziti se, izteči (iztekati) se, sprevreči (sprevračati) se, rezultirati v kaj: quod factum est, versum in laudem L. se je slavno izteklo, ne in seditionem res verteretur Cu.; zelo pogosto stoji v tem (med.) pomenu act.: Pl., Ter. idr., quod bene vertat L., quod nec bene vertat V., quod bene verteret Cu., detrimentum in bonum verteret C., auspicia in bonum verterunt L., haec … in perniciem Demetrio verterunt L., magnitudo pecuniae malo vertit (sc. ei) T. mu je bila v nesrečo, ga je onesrečila (spravila v nesrečo), invidia in misericordiam vertit Cu., omnis ira belli ad populationem vertit L. se je naposled sprevrgla v pustošenje.
b) spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), menjati (menjevati, menjavati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati), predrugačiti (predrugačevati): Pr., Sen. ph. idr., nomen, vestem, iussa Iovis V., solum Ci. idr. zapustiti deželo, izseliti se, quae mea culpa tuam vertit mentem? O., quae te sententia vertit? V., vertere caput in rostrum O.; refl.: vorterunt se memoriae (časi) Pl., terra in aquam se vertit Ci., auster se in Africum vertit C. se je sprevrgel v … , sese in tot ora vertere, in omnes facies (formas) se vertere V., vidit in obscenum se vertere vina cruorem V.; med.: Pr., Cels. idr., in rabiem coepit verti iocus H., alite (v ptico) verti O., videte, quam versa … sint omnia Ci., verso civitatis statu T., verso Marte L., versis ad prospera fatis O., versā vice Sen. tr., Iust. narobe, poena versae figurae O. pretvorba, metamorfoza, versa facundia (pesništvo) Ap.; pesn.: formam (gr. acc.) vertitur oris in Buten V. v obraz se spremeni v … ; act. = med.: fortuna iam verterat L., solidam in glaciem vertēre lacunae V., mihi bene facere iam ex consuetudine in naturam verterat S., simulatio officii verterat in favorem T.; occ. (iz tujega jezika) preložiti (prelagati), prevesti (prevajati), prestaviti (prestavljati): Q., Plin. iun. idr., Philo scripsit (sc. fabulam) Plautus vortit barbare Pl. jo je polatinil, verti multa de Graecis Ci., annales ex Graeco in Latinum sermonem L. —

II. proč, stran obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): nec vultum vertit O., conanti sua vertere lumina (obrniti oči) cervix deriguit O., ut ora vertat huc et huc euntium indignatio H. —

III.

1. narobe (napačno, napak) obrniti (obračati), navzdol obrniti (obračati): Cels. idr., versa hasta V., versis armis V. z nagnjenim orožjem, s povešenim orožjem (v znamenje žalosti), versis viarum indiciis V., saepe stilum vertas H. pogosto obrni pisalce (da s širokim koncem zgladiš vosek na pisalni deščici in popraviš napake), cadum Pl. ali crateras vertere V. (iz)prazniti, izpiti, cadus non ante versus H. še ne nastavljen; prim.: tota aequora vertuntur supra caput O. se razlivajo nad … ; pren.: verso crimine O. obrnivši krivdo.

2. occ.
a) na (v) nasprotno stran, v beg obrniti (obračati): currum in fugam Cu., agmina (sc. fugā) V. ali hostem in fugam Auct. b. Afr., equites in fugam L. pognati (zapoditi) v beg, Philippis versa acies retro H. izgubljena bitka pri Filipih, ni Vitellium retro Fortuna vertisset T. da ni (ko ne bi) Usoda Vitelija prisilila k begu, vertere vestigia V. ali vertere iter retro L. obrniti se (nazaj); o pomorski bitki: Pergameni puppes verterunt N. so usmerili v beg; refl.: primis deiectis reliqui se verterunt C. so se obrnili (spustili) v beg; act. = refl.: omnes in fugam versuros ratus L. da bodo vsi bežali; pogosto terga vertere C., L. idr. „obrniti hrbet“, „pokazati komu hrbet“ = obrniti se (spustiti se) v beg: omnes hostes terga verterunt neque fugere destiterunt Ci.; pren.: amicitiae terga versa dare O. prijateljstvu obrniti (pokazati) hrbet = dati slovo.
b) (zemljo s plugom) obrniti (obračati), preobrniti (preobračati), (z)orati, preora(va)ti, obdelati (obdelovati, obdelavati): terram aratro H. ali ferro V., agros bove patrio Pr., solum bidentibus Col. ali Massica (arva) rastris V. prekopa(va)ti, aratra glaebas vertentia O., versae glaebae O.; pren. razri(va)ti, orati, preora(va)ti (o veslačih, ki z vesli razrivajo oz. preoravajo morje): spumant freta versa lacertis V., spumant vada marmore verso V.
c) (kaj pokonci stoječega) prevrniti (prevračati), prekopicniti (prekopicati, prekopicevati, prekopicavati), podreti (podirati), (po)rušiti, razrušiti: Cycnum vi, robora O., fraxinos H., arces Tyrias, ab imo moenia Troiae V., versi Penates V., versa puppis Lucan., urna versa effundit lapillos O., vertit impulsum super lapidem O. ga je sunil … in podrl.

3. metaf. podreti (podirati), ugonobiti (ugonabljati), pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati), pokončati (pokončevati, pokončavati): Sen. tr., Aus. idr., Callicratidas … vertit ad extremum omnia Ci., res Phrygiae fundo V., consilium domumque Latini V., leges funditus T. povsem podreti (ovreči), ne rex scelere et pecuniā verteretur T., versā Caesarum subole T., natura se vertit Cu. se postavlja na glavo. — Od tod

1. pt. pf. versus (vorsus) 3 obrnjen kam, proti čemu, k čemu, stoječ, ležeč proti čemu: mare ad occidentem versum, in septentrionem versa Epirus L., oppida ad meridiem versa Cu., O., Rhenus in occidentem versus T., Pachynos versa est ad austros O.; predik. pri moških subj.: Philippus totus in Persea versus cum eo agitabat L., Maeandros … nunc ad fontes, nunc ad mare versus apertum incertas exercet aquas O.

2. adv. versus (vorsus), redko versum (vorsum) (tja) proti, k
a) za acc. krajevnih (mestnih) imen: Romam versus proficisci Ci. ep., Helorum versus navigabant Ci., cursum Massiliam versus perficit C.; redkeje pri apel.: versus aedem Quirini L., forum versus Plin., versum oppidum Auct. b. Hisp.
b) za acc. apel. imen in imen dežel s predhodnimi praep.: Varr., Auct. b. Hisp. idr., in meridiem versum Cu., Prisc., in forum versus agere cum populo Ci., fugam ad se vorsum fieri S., Labienum ad Oceanum versus proficisci iubet C., modo ad urbem, modo in Galliam vorsus castra movere S.; tudi: ab septentrione versus Varr.
c) za raznimi adv. (deorsum, sursum, quoquo, pone, undique, utroque idr.) „obrnjen proti“, na (z acc.): Ca., Ter., Varr., Ci., Cels., Gell. idr., rursum vorsum Pl. nazaj, dimittit quoquo versus legationes C. na vse strani, na vse kraje, v vse smeri.

very¹ [véri] pridevnik (verily prislov)
pravi

a very knave pravi lopov
he is the veriest vagabund on je pravi pravcati vagabund; lasten, sam, celó
my very son moj lastni sin, sam moj sin
his very brother did not know him njegov lastni brat ga ni spoznal; (izza the, this, that ali svojilnega zaimka) ta (oni itd.) isti, prav
the very day I arrived prav na dan, ko sem prispel
the very thing baš tisto pravo
that very day prav (še) istega dne
in this very room prav v tej sobi
at this very place prav na tem mestu
at the very end prav na koncu
from very egoism iz samega (čistega) egoizma
in the very heart of Europe prav v srcu Evrope
this is the very thing I want prav to potrebujem
it is the very last thing to do to je prav zadnja stvar, ki jo je treba narediti; čisti, pravi, točen
the very opposite čisto(pravo) nasprotje
on the very same day točno istega dne; (redko) legitimen, zakonit