Franja

spoznáti to recognize; to realize; to become aware; to get to know (London London), to come to know; to become (ali to be) alive (to something); to be aware (of); to perceive; (zavedati se) to become cognizant of

spoznal sem, da sem se bil zmotil I was aware I had made a mistake
spoznáti se s kom to make someone's acquaintance
spoznal sem se z njim lani I made his acquaintance last year
dobro se spoznáti v čem to be a good judge of something, (figurativno) to know the ropes, to know what's what
ne se spoznáti iz česa to be at a loss to understand sth
ne spoznam se v tem I don't know which is which
ne spoznam se v tem kraju the place is unfamiliar to me
ne spoznam se o njem I can make neither head nor tail of him
moram ga spoznáti (se seznaniti z njim) I must get to know (ali acquainted with) with him
spoznavam, da... I am becoming aware that...

spoznáti reconocer (po por) ; (uvideti) ver, darse cuenta de

spoznati kaj venir en conocimiento de a/c
spoznati za krivega (nekrivega, nedolžnega) (jur) (o sodniku) dictar fallo condenatorio (absolutorio), (o porotnikih) pronunciar veredicto de culpabilidad (de inculpabilidad)
dati se spoznati darse a conocer, fig descubrirse, quitarse la máscara
spoznati se s kom trabar (ali hacer) conocimiento con alg

spregovárjati (-am) | spregovoríti (-ím) imperf., perf.

1. cominciare a parlare; sciogliere la lingua; parlare:
otrok zgodaj spregovori il bambino comincia a parlare presto
več let sta bila sprta, zdaj pa sta spet spregovorila erano in lite da parecchi anni, adesso si parlano nuovamente

2. parlare, dire:
z njim ni spregovoril niti besedice con lui non aprì bocca
spregovoriti svojo besedo dire la propria, esprimere la propria decisione
treba bo spregovoriti z očetom bisognerà parlare con il padre

3. ekst. parlare, discutere, trattare:
na srečanju so spregovorili tudi o mednacionalnih odnosih al convegno si è parlato anche dei rapporti interetnici

4. pren. parlare; trapelare:
iz njega je spregovorila maščevalnost dalle sue parole trapelava il desiderio di vendetta
molči, drugače bo spregovorila palica zitto, se no le prendi!
spregovorile so puške cominciò la lotta armata

sprejéti to accept; to receive; to admit; (predlog) to adopt

sprejéti darilo to receive a present
sprejéti (po)vabilo to accept an invitation
sprejéti pod streho (krov) to give shelter
prisrčno sprejéti to accord a warm welcome
sprejéti koga med svoje prijatelje to accept someone as one's fiend, to admit someone to one's circle of ffiends
sprejeli so ga z veselimi vzkliki he was received with cheers
sprejel nas je predsednik kluba we were received by the president of the club
prijazno sprejéti to give a friendly reception, to receive kindly
bil je hladno sprejet he was coldly received
ne hoteti sprejéti to refuse to accept
ni me hotela sprejéti (v hišo) I was refused her door
sprejel je otroka za svojega he acknowledged the child as his
zakonski osnutek je bil sprejet v Spodnji zbornici the Bill has passed the House of Commons
sprejeto od... passed by...
sprejéti zakon o to pass a law on
sprejéti proračun to pass (ali to adopt) the budget
sprejéti ustavo to adopt a constitution
sprejéti odločitev to reach (ali to take) a decision

spremeníti (-ím) | spremínjati (-am)

A) perf., imperf.

1. cambiare, mutare, modificare, trasformare:
spremeniti načrt, vsebino, zaporedje cambiare il progetto, il contenuto, l'ordine di successione
spremeniti obliko česa trasformare, modificare la forma di qcs.
spremeniti mišljenje, mnenje o čem cambiare opinione su qcs.

2. cambiare, alterare:
spremeniti ime, naslov, kraj bivanja cambiare nome, indirizzo, residenza

3. trasformare; convertire; commutare:
spremeniti sladkor v alkohol trasformare, convertire lo zucchero in alcool
spremeniti zaporno kazen v denarno commutare la pena detentiva in pecuniaria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
od jeze spremeniti barvo cambiare colore dalla rabbia
pren. spremeniti v prah in pepel radere al suolo
spremeniti življenje v pekel rendere la vita un inferno
navt., aer. spremeniti smer gibanja (tudi ekst. ugrabiti) dirottare (una nave, un aereo)
spremeniti v kašo spappolare
spremeniti v kis acetificare
spremeniti v kost ossificare
spremeniti objekt oggettivare
soc. spremeniti v potrošno blago mercificare

B) spremeníti se (-ím se) | spremínjati se (-am se) perf., imperf. refl. cambiarsi, cambiare; trasformarsi, convertirsi; tramutarsi:
spremeniti se na bolje cambiare in meglio
voda se spreminja v paro l'acqua si trasforma in vapore
spreminjati se iz sovražnika v prijatelja da nemico diventare amico
negodovanje se spreminja v jezo il malcontento si tramuta in rabbia
PREGOVORI:
časi se spreminjajo in mi z njimi si mutano i tempi e noi con quelli; tempora mutantur et nos mutamur in illis

spremljevalno glasbilo stalna zveza
(o funkciji glasbila) ▸ kísérőhangszer

spričeval|o srednji spol (-a …)

1. šolsko: das Zeugnis, Schulzeugnis, polletno: die Schulnachricht, Halbjahreszeugnis, Zwischenzeugnis; zaključno: Abgangszeugnis, der [Abschluß] Abschluss, Entlassungszeugnis; zrelostno: Reifezeugnis
prepis spričevala die Zeugnisabschrift
ocena v spričevalu die Zeugnisnote

2. obrtno: der Brief (mojstrsko Meisterbrief, pomočniško Gehilfenbrief, Lehrbrief, Gesellenbrief)

3. raznih tečajev: der Schein (potapljaško Tauchschein)

4. (potrdilo) das Zeugnis (o sposobnosti za zakon Ehefähigkeitszeugnis, o značaju Sittenzeugnis, zdravniško Gesundheitszeugnis)
izstaviti/dati spričevalo ein Zeugnis ausstellen

spričeválo certificat moški spol , attestation ženski spol , bulletin moški spol

spričevalo cepljenju certificat de vaccination
spričevalo o izpitu certificat d'examen, diplôme moški spol
spričevalo o vedenju certificat de (bonne) conduite
spričevalo o zmožnosti, sposobnosti certificat d'aptitude (ali de capacité)
nravstveno spričevalo certificat de bonne conduite, (policija) certificat de bonne vie et mœurs
šolsko spričevalo certificat (ali bulletin) scolaire
zaključno spričevalo osnovne šole certificat d'études primaires (C.E.P.)
odhodno spričevalo (šola) certificat (ali diplôme) de fin d'études
pomočniško spričevalo certificat d'apprentissage
ubožno spričevalo certificat d'indigence
zdravniško spričevalo certificat médical
zrelostno spričevalo certificat (ali diplôme) de fin d'études secondaires, (v Franciji) diplôme du baccalauréat
izstaviti (predložiti) spričevalo délivrer (produire) un certificat

spričeválo (-a) n

1. šol. pagella; licenza, diploma:
izdati, overoviti, podpisati spričevalo rilasciare, certificare, firmare la pagella
maturitetno spričevalo licenza liceale, di maturità
spričevalo o končani osnovni šoli licenza elementare

2. attestato, certificato:
spričevalo o lepem vedenju certificato di buona condotta
zdravniško spričevalo certificato medico

3. pren. attestato, testimonianza:
uspešno opravljeno delo je spričevalo sposobnosti un lavoro portato felicemente a termine è un attestato della bravura dell'artefice

spričeválo certificado m

spričevalo o izpitu diploma m, calificación f
prepis spričevala copia f de un certificado
spričevalo o cepljenju certificado de vacunación
nravstveno (ubožno) spričevalo certificado de buena conducta (de pobreza)
zdravniško spričevalo certificado médico
šolsko spričevalo certificado de estudios, hoja f de estudios
zrelostno spričevalo certificado de estudios de enseñanza media, (v Španiji) título m de bachiller
izstaviti (predložiti) spričevalo extender ali expedir (presentar) un certificado

sprožíti disparar; accionar ; (strelno orožje) descargar, disparar ; (strelico) soltar ; (prinesti na tapet) poner sobre el tapete (kaj a/c) ; (raketo, torpedo) lanzar

sprožiti vprašanje suscitar (ali plantear) una cuestión
sprožiti se dispararse, descargarse
ne se sprožiti (o strelnem orožju) fallar

spustíti (na tla) dejar caer; bajar

spustiti noter hacer entrar
spustiti v vodo (čoln) lanzar al agua; botar
spustiti svojo jezo na koga descargar (ali desfogar) en alg su cólera
spustiti v zrak volar; hacer saltar, (z dinamitom) hacer estallar, explosionar
spustiti se dol bajarse
spustiti se v tek echar a correr
spustiti se na zemljo (na morje) (o letalu) aterrar (ali aterrizar) (amarar)

srbski pridevnik
(o Srbiji in Srbih) ▸ szerbPovezane iztočnice: srbski dinar, srbski jezik

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

srce boli koga frazem
(o občutku prizadetosti) ▸ sajog a szive, fáj a szíve
Sopomenke: pri srcu boli koga

srčno-žilni sistem stalna zveza
anatomija (o srcu in žilah) ▸ szív- és érrendszer
Sopomenke: kardiovaskularni sistem

srébati to sip

srébati svojo kav(ic)o to sip one's coffee

srebŕn de plata; argénteo; argentino

srebrn denar moneda f de plata
srebrn drobiž plata f menuda
srebrna folija hoja f de plata
srebrn glas voz f argentina
srebrn jedilni pribor cubierto m de plata
srebrna jelka abeto m blanco (ali argentado)
srebrna lisica (zool) zorro m argentado
srebrna medalja (kolajna) medalla f de plata
srebrn kovanec moneda f de plata
srebrna poroka bodas f pl de plata
srebrna posoda (vajilla f de) plata f
srebrn(o) okov(je) guarnición f de plata
srebrna ribica pez m luna
srebrna ruda mineral m argentífero (ali de plata)
srebrno siv gris argentado
srebrna vrba sauce m blanco
srebrn zvok sonido m argentino
srebrna žica hilo m de plata

srebro v laseh frazem
(o starosti) ▸ ezüstös haj
Danes sta oba že s srebrom v laseh. ▸ Ma már mindkettejüknek ezüstös a haja.

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune