Franja

amor moški spol ljubezen, nagnjenje, privrženost, vdanost; veliko hrepenenje; ljubček, ljubica; volja, privolitev; užitek, naslada

amor platónico platonska ljubezen
amor propio samoljubje
al amor de la lumbre pri ognju (ognjišču)
a su amor po njegovi volji
en amor y compaña v miru in slogi
por amor de mí zaradi mene, meni na ljubo
¡por amor de Dios! za božjo voljo!
hacer (el) amor a alg. dvoriti komu
amores pl ljubimkanje, ljubezenska znanja
mis amores moj ljubi, moja ljuba
con mil amores od srca rad

amor, st.lat. amōs (Pl.) -ōris, m (amāre)

1. ljubezen (iz nagnjenja, strasti, tudi poltena ljubezen, naspr. odium; caritas pa je ljubezen, izvirajoča iz spoštovanja, občudovanja): novus, vetus, naturalis Ci., fraternus Ci. ep., venereus N., gravis, turpis H., puellam propter amorem ab tibicine abduxerat Ci., ardere amore Ci., V., O., bibere amorem V., conciliare amorem Ci., O., Pr., in amore esse alicui Ci. ljubljen biti od koga, habere aliquem in amore Ci. ljubiti koga; o ljubezni živali: amor omnibus (pecudibus, volucribusque) idem V.; s subjektnim gen.: a Dione superatur amore populi N., am. civium, omnium Siculorum N.; z objektnim gen.: am. iuvenum Ci., ardebat amore hospitae Ci., am. spiritūs Cu. do življenja, in amorem virginis incidere L. zaljubiti se v devico, ne sit ancillae tibi amor pudori H., caecus amor sui H. slepo samoljubje; s praep.: am. in partiam Ci., N., in rem publ. Ci., deorum erga nos am. Ci., am. adversus libertam T.; v pl.: amores hominum in te Ci. ep., amores sancti Ci. (grška) blaga ljubezen do dečkov, mihi est in amoribus Ci. ep. ljubim ga, nutrit amores Cynthia Pr. plamen ljubezni; amores v neplemenitem smislu = ljubimkanje, koketiranje, ljubezenska razmerja: meos amores, eloquar Pl., insanos amores geris H., insanos fateamur amores O., amores divom V., amores furtivi Cat., amores autem et hae deliciae, quae vocantur,... numquam hunc... tenuerunt Ci.

2. occ. želja, poželenje, hlepenje, hrepenenje, sla, teženje (k čemu): cognitionis, consulatūs, gloriae Ci., negotii suscepti L. posebna ljubezen do..., vnetost za..., auri, laudum V., argenti, virtutis, laudis H., nummi Iuv., sanguinis Sil. krvoželjnost, habendi H., O. lakomnost, scribendi H., edendi Lucr. ješčnost, generandi T. rodilni nagon; v pl.: mirabiles amores sapientiae Ci., nostros in longum ducis amores V. moje hrepenenje po petju; pesn. z inf.: Stat., amor decernere ferro, amor casus cognoscere nostros V.

3. met.
a) ljubezenska pesem: tenerorum lusor amorum O., amores (naslov ljubezenski pesmi) O.; tudi = ljubezenska tožba, ljubezenska bolečina: numquam tibi decedunt amores H.
b) ljubimec, ljubljenec, ljubimka, ljubljenka: primus amor Phoebi Daphne O., amores et deliciae tuae, Roscius Ci., amor et deliciae generis humani Suet. et Eutr. (o Titu) = amor orbis Aus.; pesn. = ljubezen vzbujajoče sredstvo, ljubezensko sredstvo, vžigalo ljubezni (prim. hippomanes): quaeritur et nascentis equi de fronte revolsus et matri praereptus amor V.

4. pren. (personificirano) Amor (= Ἕρως) Amor, bog ljubezni, Venerin sin: Ci., V., O. idr.; v pl. bogovi ljubezni: H., O., Cl.

Opomba: V cezurah včasih po starem merjenju zlogov ămōr: omnia vincit amōr et nos cedamus amori V.

Amorgus (Amorgos) -ī, f (Ἄμοργος) Amorg (zdaj Amorgós), eden izmed sporadskih otokov jugovzhodno od Naksosa; tja so izganjali rim. cesarji svoje nasprotnike: T., Plin.

āmoveō -ēre -mōvī -mōtum

1. stran spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtegniti (odtegovati) (naspr. admovēre): eas res, quibus fundi cultura continetur, amovere et vendere Ci., ab his columnis... signa amovit L., sacra... amovimus ab (izpred) hostium oculis L., locus a conspectu amotus L. oddaljen, amovere cotidianum victum ab aliquo N.; o osebah: am. aliquem ex istis locis Ci. ep. ali ab altaribus L., exercitum Rom. ab urbe circumsessa L., custodem Pr., custodes (gledališko stražo) T., amoto patre T. ob nenavzočnosti očeta, ko oče ni bil navzoč, amotis longius ceteris Cu., amovere se finibus Ausoniae Sil. oditi; od tod se amovere v pogovornem jeziku = spraviti se, pobrati se; se hinc Ter., se rus Pl., se e medio Suet.; pren.: Porcia lex virgas ab omnium civium Rom. corpore amovit Ci. je vse rim. državljane osvobodil telesnih kazni, quaecumque vetustate amovet aetas Lucr. karkoli (vse) polagoma vzame čas;
a) (evfem. = furari) vzeti, izmakniti (izmikati), (u)krasti: Icti., boves per dolum amotae H., quod (poculum) amoverant Cu., amotā et pyxide veneni Suet.
b) odpoditi, evfem. = pregnati: suspectos aemulationis, aliquem Cretam T., Suilium quaestorem amovendum in insulam censuit T., amotus Cercinam XIV annis exsilium toleravit T.
c) koga odstaviti iz kake službe, izključiti ga iz česa, izobčiti ga iz česa: Saturnium quaestorem a sua frumentaria procuratione Ci., censor libertinos tribubus amovit Aur.

2. pren. (kaj neprijetnega, škodljivega, kvarnega) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), ukloniti (uklanjati), (od)vzeti, odvzemati, (od)jemati, odvrniti (odvračati), izločiti (izločevati), odvaliti, npr. krivdo: metum Ter., Ci., suspicionem ab adulescente Pl., socordiam ex pectore Pl., quis amovet culpam ab eo? Ci., am. a se non crimen, sed culpam ipsam Corn., enixe ab se culpam L., bellum, terrorem L., cupiditates omnes amovere iudicis est Ci. zadrževati, comitas adsit, assentatio... procul amoveatur Ci. se izločuj, se ne pripuščaj, sensum doloris mei a sententia dicenda amovebo Ci. čutu svoje bolečine ne bom dal vplivati na sodbo, čut bolečine mi ne bo vplival na sodbo, metus est nonnumquam amovendus..., nonnumquam adhibendus Q., principio atque studio amotus puerilis est animus Pl. duh je opustil otročje nagibe, amolior et amoveo nomen meum L. (gl. āmōlior), amoto quaeramus seria ludo H. pustimo šalo, brez šale.

Opomba: Fut. I. v preprosti govorici amoveam: Aug., It.

ampelos -ī, f (gr. ἡ ἄμπελος) vinska trta; od tod

1. ampelos agria „divja trta“, menda naša vinika: Plin.

2. ampelos Chironia „Hironova trta“, bljušč: Plin.

3. ampelos leucē (ἄμπελος λευκή bela trta) bljuščec: Plin.

Amphiarāus -ī, m (Ἀμφιάραος) Amfiaraj, Melampodid, sin Oikleja (ali Apolona) in Hipermnestre, vedeževalec in vladar v Argih, Erifilin mož; proti svoji volji se je udeležil vojnega pohoda „sedmerih“ pred Tebe; na Zevsovo povelje ga je s konji in bojnim vozom vred požrla zemlja, ko je bežal pred Poliklimenom: Ci., V., O. idr. Od tod

1. patronim Amphiarēïadēs -ae, m Amfiareid = Alcmaeon, Amfiarajev sin: O.

2. adj. Amphi-arāēus 3 (Ἀμφιαράειος) Amfiarajev: quadrigae Pr.

Amphilochī -ōrum, m (Ἀμφίλοχοι) Amfilohi, akarnansko ljudstvo: L. — Od tod adj. Amphilochicus (Amphilochius) 3 amfiloški: Argos Amphilochicum (Ἄργος τὸ Ἀμφιλοχικόν) Plin. ali Argos Amphilochium L. Amfiloški Arg, glav. mesto Amfilohov; subst. Amphilochia -ae, f (Ἀμφιλοχία) Amfilohija, amfiloška pokrajina: Ci., L.

Amphīō (Amphīōn) -onis, acc. -onem, pesn. -ona, m (Ἀμφίων) Amfion

1. z Zetom Jupitrov in Antiopin sin, Niobin mož, izvrsten pevec, njegov brat pa pastir in lovec. Ko sta brata zidala Tebe, se je kamenje po taktu Amfionove lire samo zlagalo. Po smrti svojih otrok se je Amfion sam pokončal: V., H. idr. Amphionis arces (= Thebae) O.; Pacuvianus Amphio Ci. Amfion v Pakuvijevi tragediji. — Od tod adj. Amphīonius 3 Amfionov: lyra Pr., pecten Sil., ars Sid.; pesn. = tebanski: canes Sen. tr., palestra Cl.

2. neki argonavt: Hyg., Val. Fl.

3. neki igralec v tragedijah: Varr. fr.

Amphipolis, acc. -im, abl. -ī, f (Ἀμφίπολις) Amfipola (zdaj Emboli), mesto severno od ustja reke Strimona, ki ga obteka v dveh rokavih (od tod mestu ime); ob ustju luka Eion: N., L., Vulg. — Od tod subst. Amphipolītēs -ae, m (Ἀμφιπολίτης) Amfipolec, preb. mesta Amfipole: Varr., Col.; adj. Amphipolītānus 3 amfipolski: arx Iust.

Amphissa (Amphīsa) -ae, f (Ἄμφισσα) Amfisa, Amfiza, staro glav. mesto ozolskih Lokrov v Fokidi: L., Lucan., Plin. (z obl. Amphisa). Od tod adj. Amphissius 3 amfiški: Amphyssia saxa O. lokrovsko predgorje Zefirij (Zephyrium) v Brutiji.

amphitheātrum -ī, n (gr. ἀμφιϑέατρον) polkrožno gledališče, amfiteater, elipsasto rim. gledališče, sprva leseno, pozneje umetelno zgrajeno iz kamenja, v sredi jajčast prostor (arēna) za boje gladiatorjev in zveri; ta prostor je obdajalo trdno zidovje z obokanimi votlinami (cavernae) za zveri, na zidovju je bil oder (podium), nad njim v krogih v tri do štiri rede ali pode se dvigajoči sedeži za gledalce in čisto na vrhu odprta galerija. Pred dežjem in pripeko so gledalce branile plahte (vella), razpete čez vse gledališče: Mart., Plin. iun., Isid. Najimenitnejši je bil v Rimu Flavijev amfiteater (zdaj imenovan il Coliseo, Colosseum), ki ga je l. 72 po Kr. začel zidati Flavij Vespazijan in ga je po petih letih dozidal njegov sin Tit. To med Velijo, Eskvilinom in Celijem stoječe gledališče je imelo sedeže za 87000 gledalcev in poleg tega še za 20000 gledalcev prostora na odprti galeriji: Plin., T., Suet. Zidovi drugih amfiteatrov so se ohranili še v Veroni, Piacenzi, Pulju, Salernu in drugod. — Od tod adj.

1. amphitheātrālis -e amfiteatrski: Plin., Mart., Prud., Cl.

2. amphitheātricus 3 amfiteatrski: charta Plin. slabša vrsta papirja, ki so jo sprva izdelovali v aleksandrijskem amfiteatru ali okrog njega.

Amphrȳsos -ī, m (Ἄμφρυσος) Amfriz, primorska rečica v Tesaliji; ob njenih bregovih je baje Apolon 9 let pasel Admetove črede: pastor ab Amphryso V.; kot rečni bog: O. (Metam. I, 580). Od tod adj. Amphrȳsius 3 amfriški: saxa O. lokrijsko skalovje, pesn. = predgorje Zefirij (Zephyrium) v deželi Epizefirskih Lokrov, ki so prišli iz Tesalije (drugi berejo Amphissia saxa); Amphrysia vates V. pesn. = apolonska, sibilska. Amphrȳsiacus 3 amfiški, ob Amfizu: gramen Stat.

amplector -plectī -plexus sum (ambi in plectere) „oplesti (opletati) se“, od tod

1. ovi(ja)ti kaj, ovi(ja)ti se okrog česa: compedes amplectuntur crura Pl., corpora natorum serpens amplexus V., serpens arboris amplexus stirpem Lucr.;
a) (z rokami) obje(ma)ti, okleniti (oklepati) koga ali kaj, oprije(ma)ti se ali okleniti (oklepati) se koga ali česa (zlasti prijazno ali ljubeče): Kom., genua L. Andr. fr., Pl., V., dextram V. ali manum alicuius Plin. iun. prijeti koga za roko, non possunt amplexae adire Vitr. za roke se vodeč, sinu germanam amplexa fovebat V., ampl. limina portae V., saxa manibus L., gradus templi O., aram T., amplexae tenent (matres) postīs V., ampl. aliquem exanimem Pr.; pren.: quod autem istud imperium est, decemviri, quod amplexi tenetis? L.
b) okleniti (oklepati) = obkoliti (obkoljevati), obda(ja)ti, obseči (obsegati), zavze(ma)ti: Lucr., Plin., hostium aciem L., quantum munimento amplecteretur loci L., terrarum ultimos fines Rubrum mare amplectitur L., nobis idem Alcimedon duo pocula fecit et molli circum est ansas amplexus acantho V., nox tellurem alis amplectitur V. zagrne, ignis proxima quaeque... amplexus totis se dissipavit castris L., postquam coepit... urbis latior amplecti murus H., spatium XXX pedum amplecti Cu.

2. pren.
a) z ljubeznijo obje(ma)ti, visoko ceniti, čislati, ljubiti, zavze(ma)ti se za kaj, skrbno gojiti, negovati: rem publicam, artem, ius civile, nobilitatem et dignitates hominum Ci., illud, quod amplexi sumus Ci. poklic, ki smo si ga s posebno ljubeznijo izbrali, tanto amore suas possessiones amplexi tenebant Ci., quem videtur amplecti res publ. Ci., nimis amplecti plebem videbatur Ci., imperator magis eum in dies amplecti S., alicuius amicitiam ampl. T.; hoc se amplectitur uno H.; occ. poprije(ma)ti se česa, vzeti, jemati (z veseljem, prijazno), spreje(ma)ti, posvetiti (posvečati) se čemu, vda(ja)ti se čemu, komu služi kaj v..., odobriti (odobravati), (po)hvaliti, prista(ja)ti na kaj: optimam quamque causam rei publ., libenter talem animum Ci., victoriam pro sua L., regium nomen L., paupertatem spontaneam Cu. izbrati, qui mortis poenam removet (zametava), ceterorum suppliciorum omnes acerbitates amplectitur Ci. odobrava, perverse prima viai (= viae) Lucr. takoj v začetku napačno pot ubrati = že v začetku napačno razume(va)ti, occasiones obligandi me avidissime ampl. Plin. iun.; z dvojnim acc.: hunc (Lysiam) amplectuntur amatores huius nominis modum (za zgled, vzor) Q.
b) z umom (z mislimi) obseči (obsegati), premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati): omnia consilio Ci., cogitationem toto pectore Ci. ep., amplexus animo sum amplius Ci.
c) obseči (obsegati), posne(ma)ti, povze(ma)ti: tu edicto plus amplectĕris quam lege Ci., hoc argumentum pluribus verbis amplecterer Ci., ampl. totum genus iudiciorum Ci., omnes oratores Ci., omnia communiter L. vse počez povze(ma)ti, obravnavati, non ego cuncta meis amplecti versibus opto V.; occ. vze(ma)ti = spreje(ma)ti med kaj, privze(ma)ti v kaj: honestum interdum virtutis nomine amplectimur Ci.; (o stvareh) obseči (obsegati) = vsebovati, v sebi imeti: tabulae religionem amplectuntur Ci., cum (grammatice) prope omnium maximarum artium scientiam amplexa sit Q. obsega, vsebuje. Arh. soobl. amploctor: L. Andr. fr., Prisc., Cass. — Od act. soobl. amplectō -ere imp. amplectitōte: Pl. in pt. pf. amplexus 3: Pl., Petr. fr.

amplus 3, adv. -ē, predklas. in poklas. tudi ampliter

1. prostran, prostoren, (ob)širen, velik: curia, domus, amplum et excelsum signum Ci., atria, porticūs V., quanto est res amplior et quo latior est Lucr., amplior ceteris insula Cu., gymnasium amplissimum Ci., amplum, amplissimum cubiculum Plin. iun., ampla capra (naspr. parva), a. sus (naspr. exilis) Varr., corpore amplo et robusto Suet., amplissimi corporis (canis) Col., species barbarae mulieris humanā amplior Suet.

2. velik, mnog, znaten, obilen, bogat: N., Lucr. idr., a. civitas Ci., C., erat ei pecuaria res ampla Ci., amplae divitiae H., numerus amplior S., amplior exercitus Suet., peditatūs ampliores copiae C., amplissimae pecuniae fit dominus Ci., praemia legatis dedistis amplissima Ci., amplissima dies horarum quindecim Plin. najdaljši dan, ample nutrire valetudinarios Cels., ample magnificeque exornare triclinium Ci., agros militibus amplissime dare, assignare Ci. v zelo veliki meri, amplissime donare cohortem militaribus donis C., exstructa ampliter mensas Luc. ap. Non., ampliter occupatum esse, ampliter saturum fieri, ampliter facere sumptum, ampliter mentiri Pl., ampliter nummatus Ap. Pogosto komp. neutr. kot subst. = več: amplius ab Herbitensibus exprimi non poterat Ci., Segestanis praeter ceteros imponebat aliquando amplius, quam ferre possent Ci. večje breme; z gen. = (še) več: amplius temporis C., si a. obsidum dare velit C., nescio, an a. negotii mihi contrahatur Ci.

3. pren.
a) (o stvareh) α) velik, ne majhen, obilen; močen, hud, silen: occasio Ci., spes S., Pr., poena Pr., pro viribus amplis Lucr. po svoji silni moči, amplior morbus, irae ampliores Ter., amplior mortis metus Ci., amplior potentia, amplissimi effectus Plin. β) veličasten, zelo lep, očiten, odličen, krasen, sijajen, časten: fructus, munus, merita, res gestae Ci., omnia, quae vobis cara atque ampla sunt Ci. drago in veličastno (prim.: cui sua non videntur amplissima, miser est Sen. ph.), amplum donum, dona amplissima, ludi amplissimi, sacrificium solito amplius, amplissima vestis L., habitus formaque viri aliquantum amplior angustiorque L., victima amplior Sen. tr., amplum funus, triumphus amplissimus N., amplissima dignitas, gloria Ci., amplissimi honores Ci., Suet., amplissimus honor Ci. ali magistratus Suet. (= consulatus), locus ad agendum amplissimus (= rostra) Ci., verbis amplissimis gratias agere Ci. s (pre)častnimi, amplum Tuscis ratus L. meneč, da je častno za Tuščane, da je Tuščanom v čast, quia tibi amplum et gloriosum censes L., amplissime et honestissime ex praetura triumphari Ci., amplissime ac magnificentissime gerere honores Ci., amplissime efferri Ci., amplissime decernere de alicuius salute, dignitate Ci. (prav) častno; (o govoru) sijajen, vznesen, dostojanstven: amplum orationis genus Ci., elate et ample loqui, sublate ampleque dicentes Ci., satis ample sonare Fl., ampliter dicere, laudare Gell., amplissime laudari Ca.
b) (o osebah) visok, na visoki stopnji stoječ, imeniten, odličen, ugleden, spoštovan: amplae et honestae familiae plebeiae Ci., viros primarios atque amplissimos civitatis convocavit Ci., Sthenius erat amplissima cognatione Ci., amplissimi cives, cuiusque aetatis amplissimi, amplissimo genere natus C., parvi et ampli H. visoki in nizki (ljudje); amplissimus -um (kot naslov višjih stanov in državnih dostojanstev) visoki, vzvišeni, (pre)svetli: amplissimum collegium decemvirale Ci., amplissimi sacerdotii collegium Ci., ordo amplissimus Ci., Plin. iun., Suet. = senat, amplissimorum ordinum viri delecti Ci. = iz stanu senatorjev, vitezov in erarskih tribunov. — Od tod adv. komp. amplius, prvotno acc. sg. subst. (gl. spredaj točko 2. in prim. stavke, kakor: quid vis amplius? Ci., quid loquar amplius de hoc homine? Ci.), potem

1. zgolj (časovni) adv. = (na)dalje, več: non luctabor tecum a. Ci., quid est, quod iam a. exspectes? Ci., proelio a. non lacessivit C., urere ne possit calor a. aridus artus Lucr., nec iam a. ullae apparent terrae V.; — od tod
a) jur. amplius pronuntiare (o predsedniku sodišča: (besedo) „amplius“ izreči (izrekati) = z besedo amplius „na dalje“, „na poznejši rok“) odložiti, preložiti (prelagati) končno razsodbo (v kaki sodnikom še ne dovolj jasni stvari, o kateri so bili zaradi tega izjavili svoj „non liquet“ [na glasovalnih tablicah N. L.]): vel iudicari primo poterat vel amplius pronuntiari Ci., de Philodemo amplius pronuntiatur Ci.; pren.: amplius deliberandum censeo Ter. dalje.
b) jur. pri kupčijah, plačilih, pogodbah idr. amplius non petere pozneje nič več zahtevati: quid ita satis non dedit: amplius a se neminem petiturum Ci., si quid satis dandum erit, amplius eo nomine non peti, cures, ut satisdetur Ci. ep.; podobno amplius non agere Ulp. (Dig.) pozneje nobene pravde več sprožiti.

2. (redko) več = močneje, silneje, huje: a. accusare Pl., invitare Ter., a. aequo lamentari Lucr.

3. (pri določenih časovnih in sploh številčnih količinah)
a) kot apoz. k sklonu, ki ga določa stavčna skladnja (k nom., gen., acc. in abl., samo k dat. ne) več ko, več kakor, nad: quid? si tandem amplius triennium est? Ci., a. sunt sex menses Ci., cum eum a. centum cives cognoscerent Ci., cum a. centum milia facta essent armatorum N., non a. duum milium intervallo S., oppidum Vagam non a. mille passuum abesse S., quod a. annos triginta in exercitu fuerat S., in eo proelio non a. ducentos milites desideravit C., tu faciem illius noctem non a. unam falle dolo V., duas a. horas dubium certamen sustinuere L., quem (solem) mathematici a. duodeviginti partibus confirmant maiorem esse quam terram Ci., non a. pedum milibus duobus ab castris castra distabant C.; od tod abs. (skoraj = plures) več: duo, haud a., milia peditum L., binas aut a. domos continuare S.
b) s quam več ko, več kakor: reiciundi a. quam trium iudicum potestas Ci., non a. quam terna milia aeris N., haud a. quam mille Cu.; z abl. comparationis: triennio a. Ci., non a. quinis aut senis milibus passuum interesse C.

4. posebni izrazi:
a) non (nihil) dico (dicam) amplius več ne rečem (nič drugega ne rečem ali nočem reči), rajši molčim: Pl., Ci.; podobno: nihil dixit amplius Ci., hoc dicunt, nihil a. Ci., quid a me amplius dicendum putatis? Ci.
b) hōc (eō) amplius več kakor to = še več, poleg tega (še): Ca., Suet., Icti., quid est, quod tibi mea ars efficere hoc possit amplius? Ter., neque hoc amplius, quam quod vides, nobis quidquam est Pl., bestiis... sensum et modum dedit..., homini hoc amplius, quod addidit rationem Ci., namque ea, quae supra scripsimus, de eo praedicarunt atque hoc amplius N., denas alii, alii plures habent (uxores), sed reges eo amplius S.; v istem pomenu tudi his amplius: Q.; od tod kot termin glasovalcev v senatu, ki so ob pristanku na mnenje koga hoteli dodati svojemu glasu kak pristavek: Servilio assentior; et hoc amplius censeo Ci. in poleg tega še menim.
c) nihil (nec, neque) amplius quam nič drugega kakor = samo, le, zgolj: de sepulcris autem nihil est apud Solonem amplius quam ne quis ea deleat neve alienum inferat Ci., ut terra tecta esset stramentis neque huc amplius quam pellis esset iniecta N.; elipt. ali zevgma: histrionem et philosophum Nero nihil amplius quam urbe Italiaque submovit Suet., ubi nihil temeritate solutum nec amplius quam decurio equitum audentius progressus... ceteros ad obsequium exemplo firmaverat,... abscessit T.; tako tudi nec quidquam amplius quam: Suet. ali nihil amplius praeter: Vell.; elipt. nihil amplius drugega nič = samo (le) to, nič več: Ter., Ci.; podobno: si nihil amplius (sc. efficiam) O.
č) amplius = saepius večkrat: amplius quam semel agi potest Icti.; abs.: felices ter et amplius H., per tot successus ter, nec amplius, adversum casum expertus Suet.

ampullor -ārī (od Horacija iz ampulla [lepotilnica] tvorjena beseda) vzneseno ali (v slabem pomenu) naduto govoriti ali pisati (pesniti): an tragica desaevit et ampullatur in arte? H.

Ampycus -ī, m (Ἄμπυκος; prim. Ampyx) Ampik, gr. moško ime,

1. Japetov sin, pevec in Cererin svečenik, usmrčen na Perzejevi svatbi: O.

2. Lapit, Pelijev (Pelias) sin, oče vedeževalca Mopsa: Hyg. — Od tod patronim Ampycidēs -ae, m (Ἀμπυκίδης) Ampikid = Mopsus: O.

amurca -ae, f (izpos. ἀμόργη, starejše ἀμόρ-κα; prim. marceo, marcidus) oljne pene, voda, ki najprej odteka pri iztiskavanju oliv: Ca., Varr., Col., Plin., amurca pars olei aquosa Isid.; zdravilo proti prhljaju: V. Od tod adj. amurcārius 3 ki spada k oljni peni: dolia Ca. sodi za oljno peno.

Amyclae (Amynclae, Amunclae, Amunculae) -ārum, f (Ἀμύκλαι) Amikle (Aminkle, Amunk[u]le), mestno ime,

1. lakonsko mesto jugovzhodno od Šparte, ustanovil ga je baje neki Amiklas ali Aminklant (Ἀμύκλας, gen. -α ali -αντος), domovina Dioskurov, Helene in Klitaimestre, s svetiščem in velikanskim Apolonovim kipom, pri katerem so se vsako leto obhajala „Hyacinthia“ (gl. Hyacinthus): L., O. idr. Okrog l. 750 so Dorci mesto osvojili. Nejevoljni zaradi pogostnih praznih govoric o sovražnikovem bližanju so namreč meščani baje izdali zakon, da ne sme nihče več govoriti o sovražniku; zaradi tega niso nič vedeli o tem, ko so se Dorci res bližali; od tod: Amunculas tacendo periisse audio Afr. fr., quas evertēre silentia, Amyclae Sil.; preg.: Amyclis ipsis taciturnior ero Sid., prim.: taciturne, Amyclas qui silentio viceris Aus.

2. staro avzonsko mesto (po mitu ahajsko-lakonska naselbina) v Laciju med Kajeto in Teracino ob zamočvirjenem, po njem imenovanem Amikelskem zalivu (sinus Amynclanus): tacitae Amyclae V. tihe (ker so jih preb. baje zapustili zaradi mnogih strupenih kač) ali pa (po drugih razlagalcih) molčeče (češ, pesnik je prenesel ta pridevek od lakonskih na lacijske Amikle, namigujoč na zgoraj pod 1. omenjeni dogodek, če ni morda nevede zamenjal obeh mest), Varro auctor est... in Italia Amynclas a serpentibus deletas Plin., ubi fuere Amyclae sive Amynclae a serpentibus deletae Plin., Fundanae Amyclae Mart. — Od tod adj. Amyclaeus 3 (Ἀμυκλαῖος) amikelski = ki spada k lakonskim Amiklam, iz lakonskih Amikel: fratres (= Kastor in Poluks) V., mater (= Leda) Stat., olores (ker je Jupiter kot labod prišel k Ledi) Stat., pluma Mart. labodje pero, ductor (= Amikljan Ksantip) Sil., Canopus Sil. dolnjeegiptovsko mesto, imenovano po Amikljanu Kanopu, Menelajevem krmarju, ki je tam umrl, corona Mart. v bojnih igrah ob Hijacintovih svečanostih (gl. pod 1.) priborjen; pesn. = lakonski, špartanski: canis V., venenum Mart. ali Amyclaeis medicatum vellus aënis murice cum Tyrio O. lakonski škrlat, nepos (= Klavdij Neron, ker je gens Claudia baje izhajala iz Sabincev, ti pa iz Špartancev) Sil. Amynclānus 3 aminkelski = ki spada k lacijskim Aminklam: sinus Amynclanus Plin. Aminkelski, Kajetski zaliv.

Amyclās -ae, m (Ἀμύκλας) Amikla, gr. moško ime,

1. ustanovitelj in heros eponymos lakonskih Amikel, Hijacintov (Hyacinthus) oče. Od tod patronim Amyclīdēs -ae, m (Ἀμυκλείδης) Amiklid = Hyacinthus: O.

2. neki pomorščak: pauper Amyclas Lucan.

amycticus 3 (gr. ἀμυκτικός) srbeč, praskajoč, od tod o zdravilih dražilen, dražljiv: Th. Prisc.; gr. pisano pri: Cael.