Franja

vest¹ [é] ženski spol (-i …) das Gewissen (človeštva Weltgewissen)
čista vest ein reines Gewissen
čista vest, dober spanec ein reines Gewissen ist das beste Ruhekissen
lahka/mirna vest ein gutes Gewissen, ein ruhiges Gewissen
slaba vest ein schlechtes Gewissen
poosebljena slaba vest das leibhaftige schlechte Gewissen
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
ne da bi se zganila vest kaj storiti: ohne jede Gewissensregung
olajšati si vest sein Gewissen erleichtern
vest me peče ich habe Gewissenbisse
črv vesti der Wurm des Gewissens
glas vesti die Stimme des Gewissens, religija der Mahner in der Brust
izpraševanje vesti die Gewissenserforschung
konflikt vesti der Gewissenskonflikt, der Gewissenskampf
očitki vesti Gewissensbisse množina
pomisleki vesti Gewissensbedenken množina
presojanje vesti die Selbstprüfung
razlog vesti der Gewissensgrund
stvar vesti die Gewissenssache
svoboda vesti die Gewissensfreiheit
vprašanje vesti die Gewissensfrage
zaradi vesti gewissenshalber
imeti na vesti (jemanden/etwas) auf dem Gewissen haben
po vesti nach dem Gewissen
odločitev po vesti die Gewissensentscheidung
po svoji najboljši vesti nach bestem Wissen und Gewissen
boj s svojo vestjo der Gewissenskampf
s slabo vestjo [schuldbewußt] schuldbewusst
z mirno vestjo kaj storiti: getrost, ruhig

vést¹ conscience ženski spol (morale)

čista vest conscience pure (ali nette)
dobra (slaba) vest bonne (mauvaise) conscience
kosmata vest conscience élastique (ali large)
mirna vest conscience tranquille
po najboljši vesti en son âme et conscience
glas vesti voix ženski spol de la conscience
svoboda vesti liberté ženski spol de conscience
izprašati si vest faire son examen de conscience
olajšati si vest soulager (ali décharger, libérer) sa conscience
potolažiti si vest tranquilliser sa conscience
vest ga peče, grize il a des remords, sa conscience le tourmente
apelirati na vest koga faire appel (ali s'adresser) à la conscience de quelqu'un
čista vest je najboljše zglavje une conscience pure est un bon oreiller

vést¹ (-í) f

1. coscienza:
delati po vesti fare, agire secondo coscienza
očitek vesti scrupolo di coscienza
pren. vest grize, peče, teži la coscienza rimorde
imeti čisto, mirno vest avere la coscienza pulita, tranquilla
imeti kosmato, slabo, težko vest avere la coscienza sporca

2. imeti na vesti, ležati na vesti avere sulla coscienza, essere colpevole, responsabile:
imeti na vesti krajo, požar essere colpevole di furto, di incendio
imeti koga na vesti essere colpevole della morte di qcn.

3. (v pred. rabi)
biti vest, biti slaba vest essere la coscienza, la cattiva coscienza di qcn.

4. pren.
mirne vesti in coscienza, in tutta coscienza
rel. izpraševanje vesti esame di coscienza
pren. izprašati komu vest fare a qcn. un esame di coscienza
jur. ugovor vesti obiezione di coscienza

vet|er [é] moški spol (-ra; -rovi) der Wind (južni Südwind, severni Nordwind, severovzhodni Nordostwind, severozahodni Nordwestwind, astronomija Sončev Sonnenwind, Solarwind, jesenski Herbstwind, nočni Nachtwind, letalstvo, pomorstvo bočni Seitenwind, hrbtni Rückenwind, kopni Landwind, nasprotni Gegenwind, katabatni/padajoči Fallwind, pobočni Hangwind, pritalni Bodenwind, viharni Sturmwind, višinski Höhenwind, vrtinčast Wirbelwind, vzponski Aufwind, za jadranje Segelwind, z morja Seewind), Windverhältnisse množina, Windbewegungen množina
svež veter neuer/frischer Wind
ugoden veter pomorstvo raumer Wind
mlin na veter die Windmühle
hiter kot veter schnell wie der Wind, windschnell
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
govoriti v veter in die Luft reden, in den Wind reden
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben
piha nov veter figurativno hier weht jetzt ein neuer/anderer Wind
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
zapisati v veter in den Rauch schreiben
… vetra Wind-
(pritisk die Windlast, hitrost die Windgeschwindigkeit, moč/jakost die Windstärke, smer die Windrichtung)
sunek vetra böiger Wind, der Windstoß, die Windbö
močan sunek vetra die Bö, Böe, Sturmbö, navzdolnik: Fallbö, Fallböe
vrtinec vetra die Wettersäule
zaščiten pred vetrom windgeschützt
pomorstvo jadrati z vetrom vor dem Wind segeln
obračati z vetrom halsen
obrat z vetrom die Halse
s premčevim vetrom am Wind
z nasprotnim vetrom beim Wind
človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
obračati plašč po vetru sein Mäntelchen in den Wind hängen, den Mantel nach dem Wind drehen
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht

véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

véter od zadaj following wind, tail wind
brez vétra windless
kot véter hitro like the wind
proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
na vse štiri vétrove to the four winds
z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
nasproten véter contrary wind
ugoden véter favourable (ali fair) wind
močan véter strong (ali high) wind
nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
véter od zadaj aeronavtika tail wind
ladja brez vétra becalmed ship
sunek vétra blast
udarec vétra squall, blast, gust
proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
vétru izpostavljeno mesto windy place
razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
vét piha s severa the wind is in the north
vét močno piha the wind is blowing hard
pihal je močan vét there was a high wind
vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
spuščati vétrove medicina to break wind
imeti vétrove medicina to be troubled with wind
otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind

véter vent moški spol

vetrovi (medicina) flatuosités ženski spol množine, vents
severni veter vent du nord, aquilon moški spol, tramontane ženski spol
južni veter vent du sud, autan moški spol
blag, mil veter vent doux, brise ženski spol, (pesniško) zéphyr moški spol
leden veter vent glacial (ali cinglant)
pasatni veter (vent) alizé moški spol
ugoden veter vent favorable
viharen veter vent soufflant en tempête (ali impétueux, violent)
umirjen veter vent modéré
veter piha, vleče le vent souffle
veter se obrača, sprevrže le vent tourne
imeti veter v hrbet avoir vent arrière, avoir le vent dans le dos (ali en poupe)
raztresen na vse vetrove dispersé à tous les vents (ali aux quatre vents, aux quatre coins)
obračati plašč po vetru (figurativno) tourner à tous les vents, aller selon le vent, biaiser, tourner comme une girouette
kdor seje veter, žanje vihar qui sème le vent, récolte la tempête

véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

véter viento m

vetrovi (med) flatulencia f
v vetru, pri vetru al viento
kot veter hitro como el viento
mil, blag veter brisa f, poet céfiro m
leden (nasprotni, pasatni, južni, svež, ugoden, viharen, z morja) veter viento glacial (contrario, alisio, sur, fresco, favorable, huracanado, del mar)
severni veter viento (del) norte, poet aquilón m
viharen veter viento de tormenta
veter, ki reže viento cortante
imeti dober veter (t. j. v hrbet) tener viento de popa
imeti veter proti sebi tener viento de cara (ali de frente)
govoriti v veter (fig) hablar en balde
pluti proti vetru navegar contra el viento, orzar, navegar a la orza
veter piha el viento corre (ali sopla)
piha močan veter sopla un viento recio
veter se je polegel el viento ha amainado
veter se je prevrgel el viento ha cambiado
plapolati v vetru flotar al viento
torej od tam piha veter? (fig) fam ¿conque de ahí sopla el viento, eh?
raztresti na vse vetrove dispersar a los cuatro vientos
veter postaja močnejši el viento va cargando, el viento se va afirmando
veter se umirja el viento se encalma
obračati plašč po vetru (fig) arrimarse al sol que más calienta, amoldarse a las circunstancias
kdor seje veter, žanje vihar quien siembra vientos, recoge tempestades
sedaj piha drug veter (fig) ahora soplan otros vientos, las cosas han cambiado radicalmente

véza (-e) f žarg. collegamento; pren. contatto, entratura; žel. coincidenza:
(pri telefoniranju) veza je prekinjena il collegamento, la linea è interrotta
vlak ima slabe zveze il treno non ha buone coincidenze
imeti dobre zveze avere buoni contatti, buone entrature
kaj dobiti po zvezah ottenere qcs. grazie ai buoni contatti
žarg. ne imeti o čem blage veze non avere la più pallida idea di qcs.
govoriti brez zveze parlare senza capo né coda
kaj narediti kar tako, brez veze fare qcs. senza intenzioni serie, avventatamente

vézan bound; tied; (obvezan) obliged, engaged, bound, medicina dressed

vézana knjiga bound book
mehko vézan limp
v karton vézana knjiga book in boards
v platno (usnje) vézan bound in cloth (in leather)
vézan sem na obljubo I am bound by my promise
z okovi vézan chained, fettered
z jermenom vézan strapped
vézan po dolžnosti in duty bound

vid|eti¹ (-im) zagledati, spregledati

1. sehen (na eno oko auf einem Auge, mit einem Auge, ostro scharf)
dvojno videti medicina doppelt sehen

2. sehen (na uro auf die Uhr), -sehen (dol hinuntersehen, heruntersehen, gor hinaufsehen, heraufsehen, nazaj zurücksehen, ponovno [wiedersehen] wieder sehen, v hineinsehen, v ozadje dahintersehen)
videti na lastne oči mit eigenen Augen sehen
ne moči več videti nicht mehr sehen können
ne videti dlje od svojega nosu figurativno nicht weiter als seine Nase sehen
narobe videti (zmotiti se) sich versehen

3. koga/kaj: sehen, einsehen, (ugledati) erblicken

4. (dobiti pred oči) zu sehen bekommen, zu Gesicht bekommen (tega pisma nisem nikoli videl ich habe den Brief nie zu Gesicht bekommen)

5. (opaziti) wahrnehmen, bemerken, na kom: (jemandem etwas) anmerken/ansehen

6. (razpoznati) erkennen; (ugotoviti) feststellen
videti, da … (spoznati) sehen, [daß] dass … erkennen, [daß] dass …
videti po nosu komu kaj (jemandem etwas) an der Nase ansehen

7. (uvideti) ersehen
videti iz (razvideti) ersehen aus
videti, v čem je stvar [klarsehen] klar sehen

8.
figurativno videti na kom/čem finden an
|
videti dosti sveta viel herumkommen
videti zemljo letalstvo Erdsicht haben
videti zvezde die Sterne sehen, figurativno od bolečin: die Engel singen hören
ki se ga izplača videti sehenswert
od samih dreves ne vidi gozda er sieht den Wald vor Bäumen nicht
no vidiš! na also!/siehst du!

videz moški spol (-a …) der Schein, der Anschein; (zunanja podoba) das Aussehen, das Äußere (Äußeres)
ohranjati videz den Schein wahren, die Form wahren
videz vara der Schein trügt
poznati na videz vom Sehen kennen, vom Ansehen kennen
po videzu dem Ansehen nach, dem Schein nach
če sodimo po videzu nach dem Aussehen zu urteilen, nach dem Schein zu urteilen

vídez appearance; likeness; outward form

na vídez apparently, seemingly
po vsem vídezu to (ali by) all appearances, as far as appearances go
(le) na vídez for the sake of appearances, for appearance's sake
imeti vídez to seem to be, to have the air of
dajati si vídez to pretend to be, to pass for, to assume an a pearance
ohraniti vídez (normalnosti, uglednosti) to save appearances, to keep up appearances
biti lepega vídeza to make a fine sight
soditi po vídezu to judge by appearances
le na vídez je zdrav he merely seems healthy
proti vsemu vídezu, v nasprotju z vídezom contrary to all appearances, to all likelihood
vídez vara all is not gold that glitters, beauty is but skin deep
vídez (dostikrat) vara appearances pl are (often) deceptive

vídez apparence ženski spol , extérieur moški spol , aspect moški spol

na videz selon (ali d'après, à en juger par) les apparences
po vsem videzu selon toute apparence, apparemment, on dirait que …, il semble que …
soditi koga po videzu juger quelqu'un sur les apparences
poznati koga po videzu connaître quelqu'un de vue
videz vara les apparences sont trompeuses, il ne faut pas se fier aux apparences, l'habit ne fait pas le moine

vídez apariencia f ; traza f

na videz en (la) apariencia
po vsem videzu por las trazas, según (todas) las apariencias, a lo que parece
poznati koga po videzu conocer a alg de vista
videz vara las apariencias engañan

Vietnam samostalnik
(država) ▸ VietnamSopomenke: Socialistična republika Vietnam

vijólica bot violeta f

vonj po vijolici olor m de violeta
šopek vijolic ramillete m de violetas

vikinški pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o Vikingih) ▸ viking
2. (o lastnosti ali obnašanju) ▸ vikingArhitektura, ribiške vasice, nešteto otokov, gorovja, ledeniki in globoki fjordi bodo v nas vzbudili vikinški nagon po raziskovanju in osvajanju. ▸ kontrastivno zanimivo Az építészet, a halászfaluk, a számtalan sziget, a hegységek, a gleccserek és a mély fjordok felkeltik bennünk a vikingek felfedezési és hódítási ösztönét.

vilica samostalnik
1. tudi vilice (del jedilnega pribora) ▸ villaTesto večkrat prebodemo z vilico, da se med peko ne dviga. ▸ A tésztát többször átszúrjuk villával, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.Banano zmečkajte z vilico, zamešajte jajce in mandljevo olje. ▸ A banánt villával pépesítse, keverje bele a tojást és a mandulaolajat.Paradižnik z vilicami pretlačimo, da se razkuha. ▸ A paradicsomot villával pépesítse.
Vzel je plastične vilice in se pri mizi v kotu lotil piščanca. ▸ Fogta a műanyag villát, és a sarokban lévő asztalnál nekilátott a csirkének.

2. pogosto v množini (del kolesa ali motorja) ▸ villaKuhar je, ne da bi zaviral, zapeljal v križišče in zadel v prednjo vilico kolesa, tako da je kolesarka padla po vozišču in se hudo ranila. ▸ A szakács fékezés nélkül hajtott be a kereszteződésbe és nekiment a kerékpár első villájának, amitől a kerékpáros az úttestre esett és súlyosan megsérült.
Izboljšan je šeststopenjski menjalnik, predelali pa so tudi sprednje vilice. ▸ Javítottak a hatfokozatú váltón és az első villákat is átdolgozták.

3. ponavadi v množini (orodje za nakladanje) ▸ villaS sodelavcema je s tovornega avtomobila raztovarjal nakladalno vilico za delovni stroj. ▸ Kollégáival éppen egy munkagép rakodóvilláját pakolták le egy teherautóról.

4. ponavadi v množini (vrtnarski pripomoček) ▸ villaSadilne vilice lahko uporabite za delitev majhnih trajnic. ▸ A kisebb évelők osztásához használhat ültetővillát.

5. ponavadi v množini (del telefona) ▸ villaPrekinila je zvezo in glasno položila slušalko na vilice. ▸ Megszakította a hívást és a villára csapta a kagylót.

6. (del brade) ▸ állkapocscsont
Zdravniki so ugotovili, da ima premaknjeno vilico in hud pretres možganov. ▸ Az orvosok megállapították, hogy elmozdult az állkapocscsontja és súlyos agyrázkódást szenvedett.

víno wine

čisto víno unmixed wine
novo (mlado) víno new wine
buteljčno víno bottled wine
suho víno dry wine
sladko víno sweet wine
z vodo mešano víno wine mixed with water
palmovo víno palm wine
ribezljevo víno currant wine
črno víno red wine
kuhano víno mulled wine
peneče se víno sparkling (ali effervescent) wine
močno víno heady (ali full-bodied) wine
izbrana vína choice wines pl
ponarejeno víno adulterated wine
žlahtna vína vintage wines pl
víno (naravnost) iz soda wine from the wood
letnica vína vintage
vrsta vína kind of wine
aroma vína bouquet
moč vína body of a wine
usedlina vína lees pl
okus po vínu vinous flavour
pokušnja vína wine tasting, wine sampling
pokuševalec vína winetaster
desertno víno dessert wine
namizno víno (navadno víno) table wine
maloprodaja vína retail wine trade
trgovina z vínom wine trade, wine business
trgovec z vínom wine merchant, wine dealer
poznavalec vína connoisseur of wine, oenologist
ponarejeválec (ponarejanje) vína adulterator (adulteration) of wine
(velik) pivec vína winebibber, pogovorno slabšalno wino
steklenica za víno wine bottle
to víno gre v glavo this wine goes to the head
víno mi prija wine agrees with me
víno mu je stopilo v glavo the wine has gone to his head
ojačiti víno z dodatkom alkohola to fortify a wine
naliti komu čistega vína (figurativno) to tell someone the plain truth