sangue
A) m
1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati
2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina
3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor
4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu
5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival
6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri
7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!
B) agg. invar. živordeč
Zadetki iskanja
- sápa souffle moški spol ; (dih) haleine ženski spol , respiration ženski spol
brez sape hors d'haleine, essoufflé, à bout de souffle
v eni sapi d'une haleine, d'un trait
neprijetna sapa (iz ust) mauvaise haleine, haleine fétide
težka sapa difficulté(s)
f(pl) de respiration (ali respiratoire(s)), troubles moški spol množine respiratoires
priti ob sapo perdre haleine
priti spet k sapi reprendre haleine (ali son souffle, sa respiration)
pustiti koga do sape laisser quelqu'un souffler
vzeti komu sapo couper à quelqu'un le souffle (ali la respiration), suffoquer quelqu'un
zadrževati sapo retenir son haleine (ali son souffle, sa respiration)
ne dati komu, da pride do sape tenir quelqu'un en haleine
sape mu zmanjkuje (tudi, figurativno) il manque de souffle, il est à bout de souffle
to človeku vzame sapo on en a le souffle coupé - sápa aliento m ; (dih, dihanje) respiración f
brez sape jadeante, sofocado
v eni sapi de un aliento
neprijetna sapa iz ust aliento fétido
priti ob sapo, izgubiti sapo perder el aliento
priti zopet k sapi recobrar el aliento
sapo zajeti (loviti), priti do sape tomar aliento
zadrževati sapo contener la respiración
vzeti sapo (tudi fig) tomar aliento
ne komu dati, da pride do sape (fig) tener a alg continuamente ocupado, mantener a alg en tensión
sape mu je zmanjkalo (fig) se quedó sin respiración, se le cortó la respiración
v isti (eni) sapi se je smejal in jokal reía y lloraba todo junto - sarcinātrīx -īcis, f (fem. k sarcinātor) krojačica, krpačica: VARR. AP. NON., CYPR., DIG., P. F.
- sartrīx -īcis, f (fem. k sartor1) = sarcinātrīx krojačica, krpačica, krpalka: CAEL., FR.
- sās = suās, gl. opombo k suus.
- sat-agitō -āre (frequ. k sat-agere) dosti opravka (posla) imeti, dati si dosti opraviti, imeti dosti opraviti s čim (z gen.): satagitas tu rerum tuarum PL.
- satō -āre -āvī (frequ. k serō2) posevati, sejati: AUG.
- say*1 [séi]
1. prehodni glagol
reči, izjaviti, govoriti (kaj); izreči, izgovoriti, povedati, izraziti; navesti, omeniti, trditi; obljubiti; deklamirati
pogovorno domnevati, vzeti (da...)
2. neprehodni glagol
govoriti, praviti; pomeniti; odločiti se; biti napisano
so said so done, no sooner said than done rečeno--storjeno
sad to say obžalovanja vredno, žal
I say! slišiš! čuj!, hej!
I dare say zelo verjetno; (često slabšalno), (kakor) mislim
it is hard to say težko je reči
it is said, they say govori se, pravijo
he is said to be ill baje (pravijo, da) je bolan
let us say recimo
(let us) say this happens vzemimo (recimo), da se to zgodi
said I?, pogovorno says I? sleng kajne?, ali ni res?
say it with flowers sleng povejte to obzirno, vljudno!
I'll give you say five days to do it dal vam bom recimo pet dni, da to napravite
period of say 10 years doba recimo 10 let
a country, say India dežela kot (npr.) Indija
that is to say to se pravi, to je, to pomeni, z drugimi besedami
a sum of 50 pounds (say fifty pounds) vsota 50 funtov (z besedami: fifty pounds)
this is saying a great deal to se že nekaj pravi, to že nekaj pove
you don't say so! česa ne poveste!, je to mogoče?
what do you say to that? kaj pravite k temu?
to say a good word for reči dobro besedo za
to say Mass cerkev brati mašo
to say no more da ne rečem(o) nič več
to say no reči ne, odkloniti, odbiti, zanikati
to say nothing of... da molčimo o..., kaj šele
to say one's prayers opraviti svoje molitve
to say yes reči da, odobriti
to have s.th. to say to (with) imeti nekaj reči, povedati k (pri)
he has nothing to say for himself on je redkobeseden (skromen, nepomemben) človek
to hear say slišati govoriti
what I say is... po mojem mišljenju
when all is said and done skratka, konec koncev
to say the word povedati (reči) geslo
so to say tako rekoč - scale1 [skéil]
1. samostalnik
glasba lestvica, skala
figurativno lestvica (družbena itd.); stopnja; merilo, mera; razmerje; obseg; številčni sestav
at a scale of 1 inch to 1 mile v merilu (razmerju) 1 cola: 1 milja
in (to) scale po merilu
on a large (small) scale v velikem (majhnem) obsegu
on a scale ekonomija ob različnih tečajnih vrednostih
scale of duties carinska tabela
scale of salaries plačilna lestvica
a scale to success lestev k uspehu
large-scale map zemljevid v velikem merilu
reduced(enlarged) scale zmanjšano (povečano) merilo
social scale družbena stopnja
to live on a large scale razkošno živeti
to play (to sing, to run over) one's scale glasba vaditi skale, vaditi prste za instrument ali glas za petje
to sink in the scale zdrkniti navzdol na lestvi, v nivoju
2. prehodni glagol
(s)plezati, povzpeti se (z lestvijo figurativno)
vzpenjati se (na); določiti (merilo); dvigniti (cene)
vojska napasti, jurišati z lestvami (na trdnjavsko obzidje); risati merilo
to scale down znižati (mezde, plače)
to scale up povišati (cene)
neprehodni glagol
plezati, vzpenjati se
to scale down upasti, pasti
to scale up kvišku plezati, dvigati se - scheren2 (scherte ...) sich scheren an einen Ort: pobrati se, izginiti; sich scheren um brigati se, zmeniti se za; Scher dich zum Kuckuck/Teufel! Pojdi k vragu!
- schicken1
1. (senden) poslati (jemandem komu, an komu/na kaj, nach po, zu k); zum Teufel schicken poslati k vragu
2. sich schicken (sich beeilen) pohiteti, podvizati se - Schlüssel, der, (-s, -) ključ (zu za/k) (tudi figurativ); šifra
- schmiegen: sich schmiegen an prilegati se (čemu); Mensch: stisniti se k; ein Dorf an den Berg: stiskati se k
- scholasticulus (CASS., DON.), scholasticellus in scholasticellulus (CASS.) -ī, m, demin. k scholasticus -i, m.
- schreiten (schritt, geschritten) korakati, hoditi; schreiten zu figurativ prehajati k, začeti z, začenjati z
- scīscitō -āre (–) -ātus (intens. k scīscō) poizvedeti (poizvedovati), povprašati (povpraševati), vprašati (vpraševati), spraševati: PL., AUG., AMM. pogosto kot dep. scīscitor -ārī -ātus sum skušati izvedeti, poizvedovati, povpraševati po čem, spraševati, raziskovati, proučevati, iskati, odkrivati, izsledovati; abs.: Q., GELL. idr., elicuit comiter sciscitando, ut fateretur L., Epicharis quaedam, incertum, quonam modo sciscitata T. kako da je bila poizvedela, od kod da je bila vedela za to; sciscitare aliquid: PETR., GELL. idr., consulis voluntatem L., imperia ducum, alicuius consilium T., cura diversa (kaj da se godi na sovražni strani) sciscitandi T.; sciscitare aliquid ex aliquos skušati izvedeti kaj od koga, povpraševati koga za kaj, spraševati koga o čem: Epicuri ex Velleio sciscitabar sententiam CI.; z de glede, zaradi, zavoljo koga, česa: de uno quoque nostrum sciscitantur omnes CI., sciscitare de victoria CI.; sciscitare aliquem vprašati (vpraševati) koga: sciscitatum deos descendunt L., ut singulos sciscitaretur SUET.; z odvisnim vprašanjem: TER., PETR., SUET. idr., timens sciscitari, uter Porsinna esset L., ut respiceret Burrum et sciscitaretur, an militi imperanda caedes esset T., ab utroque ... sciscitor, cur mundi aedificatores repente exstiterint CI., de Domitio sciscitare, ubi sit, quid cogitet CI. EP.
- scīscō -ere, scīvī, scītum (incoh. k sciō)
I. skušati izvedeti, poizvedeti (poizvedovati): AFR. FR., PAC. FR., ut sciscam, quid velint ACC. AP. NON., ut sciscam, quid velit PL. –
II. metaf.
1. kot publicistični t. t.
a) (o narodu, ljudstvu) odločiti (odločati, odločevati), odrediti (odrejati), vele(va)ti, ukaz(ov)ati, zaukazati (zaukazovati), skleniti (sklepati), dovoliti (dovoljevati), odobriti (odobravati), potrditi (potrjati, potrjevati): PL. idr., consules populum iure rogaverunt populusque iure scivit CI., quae scisceret plebes aut quae populus iuberet CI.; s finalnim stavkom: tribunus plebis ... plebem rogavit plebesque scivit, ut cum sociis ... pecuniae creditae ius idem quod cum civibus Romanis esset L., Athenienses sciverunt, ut Aeginetis pollices praeciderentur CI., scivere gentis suae more, ne aut pedes venaretur aut ... CU.; z ACI: solem concedere nocti sciscant imbelles SIL.
b) (o posamezniku na ljudski skupščini) odobriti (odobravati), potrditi (potrjevati), glasovati za kaj: primus scivit legem CI., plebis aliquanto eam (sc. rogationem) cupidius scivit L., in lege aut rogatione sciscenda CI.
2. izvedeti, imeti vedenje, poznati, vedeti: ut illi id factum sciscerent PL., quom se excucurrisse illuc frustra sciverit PL., hunc inimicum quia esse sciverunt mihi PL., quae ego scivi ut scires curavi omnia PL. – Od tod adj. pt. pf. scītus 3, adv. -ē
1. izvéden v čem, na katerem področju, vešč česa, čemu, izkušen, razgledan, mnogoveden, vednost (poznavanje) imajoč, dobro poznavajoč, znanje imajoč, poznavalski, poznavalen, strokovnjaški, strokoven, seznanjen s čim, spreten, pameten, prebrisan, premeten: ad eam rem usust hominem astutum, doctum, scitum et callidum PL., non sum scitior, quae hos rogem PL., scitus convivator L. spreten, pomljiv, scita mulier GELL.; z gen.: Nessus scitus vadorum O., Thalia lyrae scita O., pugnandi scitus Q.; z inf.: scitus accendere corda SIL.
2. (o stvareh)
a) pameten, umet(el)en, okusen, fin, prefinjen, rafiniran, izostren, izbran, dovtipen, bister, prodoren, duhovit, prikladen, primeren, ustrezen, pristoječ, dostojen: sermo CI., scitum est ... illud Catonis (sc. dictum) CI. pameten, scitum Passieni oratoris dictum T., scitumque est Schytarum legati (sc. dictum) PLIN. dovtipen, scita vox GELL., oratio optima et scitissima PL., scita nox PL., scite loqui L., capella scite facta CI., scite exornare convivium S. okusno, scite coli L. okusno se oblačiti, scite magis quam probe T. finej(š)e (duhovitej(š)e) kot moralno (nravno), fino, a nemoralno (nenravno), versus scite factus GELL. domišljeno, domiselno; scitum est z inf. pametno je, pametna misel je, pametna (dobra) ideja (zamisel, domislica) je, pameten domislek je: scitum est periculum ex aliis facere TER., scitum est causam conferre in tempus CI.
b) čeden, ličen, mičen, (pre)lep, zal, prikupen, bešter: satis scitum filium mulieris PL., puer TER., satis scita est TER., Iphis PETR., mulierculae formae scitioris LAMP.; subst. pt. pf. scītum -ī, n
1. odredba, sklep, določba, odločba, odločitev: PLIN., ARN., PRUD., FEST. idr. populi scitum CI., N. idr. ali scitum populi L., plebis scitum CI. idr. ali plēbiscītum -ī (= plēbī (gen.) scītum) ukrep, sklep plebsa (plebejcev, navadnega ljudstva), ljudski sklep (naspr. senatūs consultum): CI. idr., scitum plebis L., nulla de eo pupuli scita ... reperiri T.; pogosto kot ixpt. populiscitum, plebiscitum, plebe͡iscitum; v besedni igri: plebis scitum non est scitius PL.; sacra pontificis scitis subiecit L., scita aliorum (= decemvirorum) L., Ctesiphon scitum fecit CI., scita ac iussa nostra (= populi Romani) CI.
2. metaf. filozofski (modroslovski, modroslovni) nauk, filozofsko (modroslovno, učno) pravilo, načelo ipd. (klas. decretum, placitum, dogma = gr. δόγμα): nobis decreta licet appelare vel scita vel placita SEN. PH. - scrautum (indoev. kor. *sqreu-d(h)-, *sqreu-t-, razširjen iz kor. *sq(e)reu- (sor. s kor. *sqer; prim. scortum, secō) razrezati (razrezavati), zlomiti, streti; prim. skr. carvati tre, žveči, cūrṇam prah, moka, lat. scrōtum, scrūtillus, scrūta, scrūtārī, lit. skraudùs lomen, krhek, skrausti, postati hrapav; k temu še iz istega kor., razširjenega s -p-, lat. scrūpus, scrūpulus, scrīpulum, scrūpeus) usnjen tok, usnjena vrečica za puščice = pelliceum, in quo sagittae reconduntur, appellatum ab eadem causa quā scortum P. F.
- screw up prehodni glagol
priviti (tudi figurativno)
pričvrstiti
to screw up the door zapreti vrata (zlasti za šalo)
to screw up one's courage opogumiti se
to screw (up) one's eyes zavijati oči, mežikati
to screw up one's mouth namrdniti se
to screw up prices navi(ja)ti cene (navzgor)
to screw up a string naviti, napeti struno
the management wants screw uping up upravljanje je treba poostriti
to screw o.s. up (to) prisiliti se (k)