Franja

namèn (-éna) m scopo, intenzione, proposito, fine:
pošten, slab, sovražen namen intenzione buona, cattiva, malevola
imeti namen, da avere intenzione di, proporsi di
dobrodelni, obrambni, pedagoški nameni scopi umanitari, difensivi, didattici
doseči namen, prizadevati si za namen conseguire lo scopo, impegnarsi per il raggiungimento di uno scopo
pren. namen posvečuje sredstva il fine giustifica i mezzi
izročiti objekt (tovarno, šolo ipd. )
svojemu namenu aprire una fabbrica, una scuola e sim.

namèn intención f ; fin m ; propósito m ; objeto m

v ta namen a ese fin
brez slabega namena sin mala intención
v miroljubne (dobrodelne) namene para fines pacíficos (benéficos)
z najboljšim namenom con la mejor intención
s trdnim namenom con la firme determinación
z namenom, da ... con la intención (ali el objeto ali el fin) de (nedoločnik)
imeti namen, da ... tener (la) intención de (nedoločnik)

napáčen (-čna -o) adj.

1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia

napačno mnenje srednji spol eine falsche/irrige Meinung
imeti napačno mnenje sich irren (in)

napak|a² ženski spol (-e …) (pomanjkljivost) der Mangel, (hiba) der Tadel: (zlo) das Übel; (v delovanju Funktionsmangel, pravna Rechtsmangel, stvarna Sachmangel)
skrita napaka geheimer Mangel
odprava napak die Mängelheilung
odprava napak die Mängelbeseitigung
poročilo o napakah der Mängelbericht
jamčevanje/odgovornost za napake die Mangelhaftung
ugotavljati napake beanstanden
imeti napake mangelhaft sein
odpraviti napako einen Mangel beheben

napáka mistake; fault; blunder; defect; error; (groba, zlasti pri izpitu) žargon howler

brez napáke faultless, free from fault; correct
govorna napáka medicina speech impediment, speech handicap, speech defect
lepotna napáka blemish, flaw, disfigurement
računska napáka arithmetical error, mistake, miscalculation
slušna napáka defective hearing
telesna napáka physical defect, infirmity, affliction
podedovana napáka hereditary defect (ali fault)
napáka v materialu flaw (ali defect, fault) in material, poor quality of goods
pravopisna napáka misspelling
tipkarska napáka typing mistake (ali error)
tiskovna napáka misprint, erratum, pl errata, typographic error, printer's error, literal
napáka v pisanju clerical error
za napáke ne odgovarjamo! trgovina errors (and omissions) excepted!
delam slovnične napáke I make mistakes in (ali with) my grammar, pogovorno I get my grammar wrong
delati napáke to make mistakes; to commit errors, to blunder
popraviti svojo napáko to make good one's mistake
napáke se rade vrinejo errors will slip in
najti napáke pri kom to find fault with someone
padati v staro napáko to backslide, to be a backslider
mnogo napák je bilo storjenih z naše strani many mistakes have been committed on our side
imeti iste napáke (v značaju) to be tarred with the same brush
na napákah se učimo one learns by one's mistakes
nihče ni brez napák (figurativno) no one's perfect

napréden (politika) progressiste; avancé, d'avant-garde, moderne

imeti napredne ideje avoir des idées avancées, être progressiste

napródaj vendible; en (ali de) venta; puesto en venta

naprodaj (napis, oglas) se vende
biti (dati) naprodaj estar (poner) a la venta
imeti, ponuditi naprodaj ofrecer a la venta

naročílo order; command; errand; (čezmorsko) indent

ponovno naročílo repeat order
poskusno naročílo trial order
narejen po naročílu made to order
dotok naročíl a flow of orders
poplava naročíl a spate of orders
po naročílu to order, on order
imeti v naročílu to have on order
izvršiti naročílo ekonomija to complete an order
preklicati naročílo to countermand an order

naróčje arms pl; lap

polno naróčje armful
imeti v naróčju to have on one's lap
sedeti komu v naróčju to sit on someone's lap
pasti komu v naróčje to be folded in someone's arms (ali in someone's embrace)
sreča mu je padla v naróčje he has had a windfall (ali an unexpected stroke of good luck, good fortune)
držati roke v naróčju to sit with one's hands folded, (lenost) to be idle
vrgla se mu je v naróčje she flung herself (ali she flew) into his arms
vrniti se v naróčje Cerkve to return to the bosom of the Church

Narr, der, (-en, -en) norec, tepec; im Karneval: pustna šema, maškara; zum Narren halten imeti za norca; seinen Narren gefressen haben an biti nor na

nasajèn (-êna -o) adj.

1. piantato; adattato; messo:
pren. imeti glavo nasajeno na pravem mestu avere la testa a posto, saper ragionare, comportarsi assennatamente

2. pog. pren. di cattivo umore

nascere^* v. intr. (pres. nasco)

1. roditi se:
nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
nascere con la camicia, vestito imeti srečo
essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
essere nato ieri biti hudo naiven
essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik

2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe

3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna

4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi

Nase, die, (-, -n) nos; Tierkunde smrček; Tierkunde Fisch: podust; Baukunst, Architektur izboklina, Technik nastavek, nos, brada, ([Auslaß] Auslass) izpust; beim Hobel: rog; eine feine Nase dober nos ( tudi figurativ ); die richtige Nase für dober nos za; die Nase läuft iz nosu (mu/ji) teče; die Nase blutet kri (mu/ji) teče iz nosu; die Nase rümpfen vihati nos; der Nase nach za nosom (immer kar) ; die Nase zu tief ins Glas stecken pregloboko pogledati v kozarec; die Nase in etwas stecken vtikati/vtakniti nos v; die Nase voll haben von biti sit (česa) (do grla), imeti dosti (česa); die Nase vorn haben dobro se odrezati; die Nase beleidigen smrdeti; die Nase hängen lassen figurativ povešati glavo; die Nase hoch tragen visoko nositi nos; eine Nase bekommen dobiti jih po nosu; jemandem eine Nase drehen/eine lange Nase machen pokazati osle (komu); seine Nase aus etwas halten ne vtikati nosu v; nicht weiter als seine Nase sehen ne videti dlje od nosu; das ist nicht nach meiner Nase to mi ni povšeči
an: an der Nase ansehen iz nosu videti, po nosu spoznati; an der Nase herumführen voditi za nos; sich an die Nase fassen pogledati sebe/brigati se za svoje stvari
auf: auf der Nase liegen biti/ležati bolan; auf die Nase fallen figurativ doživeti neuspeh; eins auf die Nase geben dati jih po nosu; auf die Nase binden dati pod nos (povedati); auf der Nase herumtanzen skakati po glavi
aus: Würmer aus der Nase ziehen vrtati in vrtati (spraševati)
durch: durch die Nase skozi nos
in: in der Nase bohren vrtati po nosu; in die Nase stechen iti v nos; in die Nase fahren figurativ iti v nos (užaliti)
mit: mit langer Nase z dolgim nosom; mit der Nase auf etwas stoßen figurativ zaleteti se v, jemanden figurativ poriniti (komu) nos v
nach: nach der Nase po volji/želji; (nicht) nach der Nase sein (ne) biti po volji
pro: pro Nase po osebi, po glavi
über: über die eigene Nase hinaus dlje od (svojega) nosu
um: sich den Wind um die Nase wehen lassen ogledati so svet
unter: unter der Nase pred nosom; die Faust unter die Nase halten groziti (s pestjo); etwas unter die Nase halten/reiben figurativ dati pod nos
vor: vor der Nase pred nosom; vor die Nase pred nos; vor der Nase weg (schnappen) izpred nosu

naslov² moški spol (-a …) der Titel; (častni Ehrentitel, doktorski Doktortitel, dvojni Doppeltitel, plemiški Adelstitel, profesorski Professorentitel)
lov za naslovi die Titeljagd
imeti naslov einen Titel innehaben
nagovarjati z naslovom betiteln

naslòv adresse ženski spol , titre moški spol

častni naslov titre honorifique
na naslov g. X aux (bons) soins de M. X.
dati naslov (delu) donner un titre à, intituler; (osebi) donner à quelqu'un le titre de
imeti naslov (oseba) avoir un titre; (knjiga) avoir pour titre, être intitulé, s'intituler
menjati naslov changer d'adresse
odšel, ne da bi pustil naslov parti sans laisser d'adresse

naslòv dirección f ; señas f pl ; título m (knjige de un libro)

akademski naslov título m académico
napačen naslov dirección equivocada
zasilen naslov dirección fortuita
imeti naslov tener el título (de)
knjiga ima naslov el libro se titula
doseči naslov sacar un título
dati naslov čemu (in)titular a/c
napisati naslov na pismo poner la dirección en la carta
podeliti naslov conceder un título
priti, obrniti se na napačen naslov (fig) errar el tiro
braniti naslov (šp) defender el título

naso m

1. nos:
naso aquilino orlovski nos
naso a patata krompirjast nos
naso a sella anat., med. sedlasti nos
col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
affilare il naso hujšati
arricciare, torcere il naso vihati nos
avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
dare di naso in qcn. naleteti na koga
ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
menare per il naso vleči za nos
rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
soffiarsi il naso usekniti se
non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu

2. pren. obraz; nos:
allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
mettere sotto il naso dati pod nos
sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom

3. nos (voh):
andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
avere naso, buon naso imeti nos, dober nos

nasprotno mnenje srednji spol die Gegenmeinung, die Gegenansicht
nasprotno izvedensko mnenje das Gegengutachten
imeti nasprotno mnenje im Gegensatz stehen zu, gegenteiliger Meinung sein

nastop¹ [ò/ô] moški spol (-a …) der Auftritt; v šoli - bodočega učitelja: die Lehrprobe, der Unterrichtsversuch; v glasbeni šoli: der Vorspielabend; šport der Auftritt, der Antritt
nastop avtorja die Autorenlesung
prvi nastop der Einstand
figurativno imeti velik nastop eine/die große Schau abziehen