Franja

Zadetki iskanja

  • nezavesten pridevnik
    1. (v nezavesti) ▸ eszméletlen, ájult, eszméletét vesztett
    nezavesten ponesrečenec ▸ eszméletét vesztett sérült, balesetet szenvedett eszméletlen személy
    Če je pomoč dovolj hitra, je treba nezavestnega ponesrečenca prenesti na svež zrak in vzpodbujati dihanje. ▸ Ha a segítség elég gyors, az eszméletlen sérültet friss levegőre kell vinni és segíteni kell a légzést.
    Metoda je primerna za nezavestnega ponesrečenca, ki ne diha in nima pulza. ▸ Ez a módszer eszméletlen, pulzus nélküli, nem lélegző sérült esetében alkalmazható.
    nezavesten poškodovanec ▸ eszméletlen sérült
    Pri nezavestnem poškodovancu je treba preveriti dihanje in srčni utrip; v primeru zastoja srca ali prenehanja dihanja lahko rešimo življenje le z znanjem tehnike oživljanja. ▸ A balesetet szenvedett eszméletlen személynél meg kell vizsgálni, hogy lélegzik-e, van-e szívverése; szívmegállás esetén vagy ha leállt a légzése, csak az újraélesztési technika ismeretében tudjuk megmenteni az életét.
    nezavesten bolnik ▸ eszméletlen beteg
    V stabilni bočni položaj namestimo nezavestnega bolnika, ki normalno diha in nima poškodovane hrbtenice. ▸ Az eszméletlen beteget, aki normálisan lélegzik és nem sérült a gerince, stabil oldalfekvésbe helyezzük.
    nezavesten fant ▸ ájult fiú
    nezavesten moški ▸ eszméletlen férfi
    nezavesten voznik ▸ eszméletlen sofőr
    nezavestno stanje ▸ eszméletlen állapot
    nezavestno dekle ▸ öntudatlan lány
    nezavestna žrtev ▸ eszméletlen áldozat
    nezavestna ženska ▸ eszméletlen nő
    Hudo ranjeno in nezavestno žensko je malo kasneje našel sin, ki je takoj poklical reševalce in policiste. ▸ A súlyosan sérült és eszméletlen nőre nem sokkal később a fia talált rá, aki azonnal hívta a mentőket és a rendőrséget.
    napol nezavesten ▸ félig eszméletlen
    nezavesten zgruditi se ▸ ájultan összeesik, eszméletlenül összeesik
    Nekega dne, tik po zajtrku, se je zgrudila nezavestna. ▸ Egy nap, közvetlenül reggeli után ájultan esett össze.
    ležati nezavesten ▸ ájultan fekszik

    2. (nezaveden; nenameren) ▸ tudattalan, öntudatlan, nem tudatos
    Danes velja, da je približno 75 % zdravja odvisnih od našega zavestnega ali nezavestnega ravnanja. ▸ Napjainkban a becslések szerint az egészségünk mintegy 75 százaléka a tudatos vagy tudattalan viselkedésünktől függ.
  • neznánsko adv.

    1. terribilmente

    2. pren. (z rodilnikom; izraža visoko stopnjo česa):
    imeti neznansko dela avere un mucchio di lavoro (da sbrigare)
    povzročiti neznansko zabave procurare un incredibile divertimento
  • nič4 (ničésar, ničémur, pri ničémer, z ničímer) nichts
    nič dobrega nichts Gutes
    čisto nič gar nichts
    (to se te) čisto nič (ne tiče) (das geht dich) einen feuchten Kehricht (an)
    nič/ničesar nichts (nimam s seboj ich habe nichts mit, ne vem ich weiß nichts)
    ne bati se ničesar weder Not noch Teufel fürchten
    ne zagrešiti ničesar sich nichts zuschulden kommen lassen
    figurativno to ne služi ničemur das führt zu nichts
    |
    nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito Die Sonne bringt es an den Tag!
    nič ne boš odnesel s seboj (v grob) der letzte Rock hat keine Taschen
  • níč nothing; not anything; nought; not a thing; arhaično, pesniško naught, ZDA nought

    čisto níč nothing at all
    prav níč, popolnoma níč nothing at all; nothing whatever
    níč razen nothing but
    níč več nothing more, no more, nothing further
    za níč for nothing
    za níč na svetu not for the world; not for love or money; not for anything
    níč in zopet níč nothing-repeat-nothing, absolutely nothing
    níč drugega nothing else
    níč novega nothing new
    níč takega nothing of the kind, none of that
    níč koliko (= mnogo) very much, very many
    toliko kot níč, skoraj níč next to nothing
    za prazen níč for no reason
    vse ali níč all or nothing, neck or nothing
    meni níč, tebi níč quite coolly, bold as brass
    níč manj kot... no less than, anything but...
    prav níč slabši kot... no whit inferior to...
    níč boljšega od no better than..., nothing like as good as...
    to ti ni níč mar! none of your business!
    to še ni níč that is nothing
    to ni níč zame that is no use for me, that won't do for me
    to ni níč vredno that is worthless
    on ni níč boljši he isn't any better
    iz tega ni bilo níč nothing came of it, it came to nothing
    níč novega ni v časopisu there is nothing new in the paper
    iz tebe ne bo nikoli níč you will never be anything, you are a worthless fellow (ali pogovorno a dead loss)
    nisi prav níč prekmalu you are none too soon
    če ni níč drugega! if that's all there is to it!
    rezultat je 2 níč (2:0) šport the score is two nil
    to ni níč v primeri s tem, kar sem nekoč videl that is nothing to what I once saw
    iz níč ni níč nothing begets nothing, one cannot make an omelette without breaking eggs
    ne morem níč za to I can't help it
    níč ne dé, níč za to all right, there's no harm done, it doesn't matter, no matter, never mind
    níč se ne da napraviti! there's nothing we can do (ali nothing to be done) about it!
    (to ni važno) to níč ne pomeni this is of no consequence
    níč ne marati, ne se meniti za níč not to care (ali pogovorno not to give a hoot) about anything
    v níč devati to disparage, to belittle, to depreciate, to discredit, to attach no value (to)
    níč več nimam povedati I have nothing more to say
    s tem nimam níč opraviti I have nothing to do with it
    to níč ne stane it is gratis, it is free, it may be had for the asking
    na níč priti to be ruined, to come to grief
    na níč spraviti koga to ruin someone
    začel je z níč (v življenju) he started from nothing (ali from scratch)
    kdor nič ne riskira, nič nima nothing venture, nothing gain
  • nìč

    A) m inv.

    1. niente, nulla:
    ustvariti iz nič creare dal nulla

    2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
    dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
    o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
    pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
    pren. na nič priti fallire, andare in rovina
    igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
    pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
    iti v nič andare in rovina
    prodajati skoraj za nič svendere
    prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
    ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

    B) nìč inv. numer.

    1. zero:
    pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
    lingv. pripona nič suffisso zero
    voj. elevacijski kot nič alzo zero

    2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
    temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

    C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
    nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
    na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
    zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
    junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
    ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
    ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
    pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
    več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
    z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
    to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
    nič lažjega kot to niente di più facile
    denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
    nič zato, če je revna non fa niente se è povera
    tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
    pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
    govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
    dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
    meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
    PREGOVORI:
    kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

    1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
    njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
    nič se ne boji non ha paura di niente
    nima nič upanja non ha nessuna speranza
    nič ne razumeti non capire un'acca
    ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
    igre nič kart (pri pokru) servito

    2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
    nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    prav nič niente di niente
    ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
    zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
    zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
    nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
    pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
    ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
    ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
    ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
    nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
    povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
    PREGOVORI:
    boljše malo kot nič meglio poco che nulla
  • nìč nada; ninguna cosa

    nič več nada más
    prav nič, absolutno nič nada en absoluto, absolutamente nada
    nič manj kot nada menos que
    nič drugega ninguna otra cosa
    nič takega, nič podobnega nada de eso, nada parecido
    meni nič tebi nič sin previo aviso; sin más ni más; sin preámbulos; como quien no dice nada
    vse ali nič o todo, o nada
    nič novega nada (de) nuevo
    ne vem nič no sé nada
    za prazen nič por una insignificancia; por nada
    vzkipeti za prazen nič irritarse por nada
    toliko kot nič poco menos que nada; casi nada
    kot da se ni nič zgodilo como si no hubiera pasado nada
    s tem nimam nič opraviti no tengo nada que ver con eso
    mnogo hrupa za nič mucho ruido para nada, fam es más el ruido que las nueces
    tu se ne da nič napraviti nada puede remediarse; no puede hacerse nada
    za nič na svetu por nada del mundo
    iz tega ne bo nič de eso resultará nada
    iz nič ni nič de donde nada hay, nada se puede sacar
    nič prida que no sirve para nada
    v nič devati desacreditar, desprestigiar
    tekma se je končala z rezultatom 0 : 0 empataron a cero tantos; 0 : 0 empatados a cero; 0 : 2 dos (tantos) a cero
  • níčeln (-a -o) adj. zero:
    ničelni znak segno zero
    pren. spet začeti na ničelni točki ricominciare da zero
    teh. ničelna črta linea dello zero
    fiz. ničelna metoda metodo zero
    teh., voj. ničelna točka punto zero
    mat. ničelni vektor vettore zero
  • nikámor adv. ➞ nikjer

    1. in nessun luogo (per il moto a luogo):
    nikamor ne moreš pobegniti non puoi fuggire (in nessun luogo)

    2. za nikamor (izraža neprimernost) inadatto, sconveniente, impossibile, che non sta né in cielo né in terra:
    ta odgovor ni za nikamor una risposta che non sta né in cielo né in terra
    govoriti tako, da ni za nikamor dire cose strampalate, sballarle grosse
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njemu se pri delu nikamor ne mudi è un cattivo lavoratore, uno che lavora di malavoglia
    če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor ad ascoltare lui non combineremo niente
    pogajanja o ustavitvi ognja niso pripeljala nikamor le trattative sul cessate il fuoco si sono arenate
  • nikár surtout pas, à plus forte raison (pas), et encore moins, ne …. point, arrête(z)!

    nikar! mais non!, jamais de la vie!, pensez-vous!
    nikar ne naredi tega! ne fais surtout pas cela!, garde-toi bien de la faire!
    nikar ne misli, da ne crois surtout pas que, ne va pas penser que
  • nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
    nikoli več se nista videla non si videro mai più
    pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
    slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
    biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
    zdaj ali nikoli adesso o mai più
    šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
    PREGOVORI:
    bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
    nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi
  • nikotin samostalnik
    1. (snov) ▸ nikotin
    nikotin v cigaretah ▸ nikotin a cigarettákban
    zasvojenost z nikotinom ▸ nikotinfüggőség
    zastrupitev z nikotinom ▸ nikotinmérgezés
    odvisnost od nikotina ▸ nikotinfüggőség
    odvajanje od nikotina ▸ nikotinról leszokás
    potreba po nikotinu ▸ nikotin utáni sóvárgás, nikotinéhség
    vsebnost nikotina ▸ nikotintartalom
    odmerek nikotina ▸ nikotinadag
    količina nikotina ▸ nikotinmennyiség
    koncentracija nikotina ▸ nikotinkoncentráció
    uživanje nikotina ▸ nikotinfogyasztás
    učinek nikotina ▸ nikotin hatása
    delovanje nikotina ▸ nikotin működése
    Tobak vsebuje nikotin, ki ima poživljajoč učinek in lahko kadilca zasvoji. ▸ A dohány nikotint tartalmaz, melynek élénkítő hatása van és függővé teheti a dohányzót.

    2. neformalno (cigarete) ▸ nikotin
    ljubitelji nikotina ▸ nikotin szerelmese
    vonj po nikotinu ▸ nikotinillat, nikotinszag
    želja po nikotinu ▸ nikotinéhség
    Vse več je takih, ki zahtevajo, da njihove sobe ne smrdijo po nikotinu. ▸ Egyre többen vannak, akik igénylik, hogy a szobák ne bűzölögjenek a nikotintól.
    Stanovanje, kjer je mnogo kadilcev, ima vonj po nikotinu. ▸ A lakásnak, ahol sok a dohányos, nikotinszaga van.
  • niti z mezincem ne migniti frazem
    (nič ne narediti) ▸ kisujját sem mozdítja
    Čeprav so bili o nameravanih tatvinah predhodno obveščeni tako občinski organi kot policija, ni nihče niti z mezincem mignil, da bi te dobesedno napovedane kraje preprečil. ▸ Annak ellenére, hogy a tervezett lopásokról mind a községi szerveket, mind pedig a rendőrséget előzetesen értesítették, senki sem mozdította még a kisujját sem, hogy megakadályozza ezeket a szó szerint bejelentett rablásokat.
    Sopomenke: ne migniti z mezincem
  • nizozemsko prislov
    1. (o jeziku) ▸ hollandul
    Do takrat je Truth govorila samo nizozemsko. ▸ Truth addig csak hollandul beszélt.
    Belgija je majhna kraljevina, razdeljena na južni, valonski del, ki govori francosko, in severni, flamski del, ki se sporazumeva po nizozemsko. ▸ Belgium apró királyság, amely déli, francia nyelvű vallon, és északi, flamand részre osztható, ahol hollandul beszélnek.

    2. (o načinu ali stilu) ▸ holland
    Rešitev po nizozemsko: Da bi čistili mestne ulice, alkoholikom plačajo s pivom. ▸ A holland megoldás: azért, hogy tisztítsák a város utcáit, az alkoholistáknak sörrel fizetnek.
    Veriga Moooi je smrtno resen odgovor na banalno pohištveno industrijo, a po nizozemsko vsebuje še kup ironičnega humorja. ▸ A Moooi-lánc halálosan komoly válasz a banális bútoriparra, de holland módra sok ironikus humort is tartalmaz.
  • njívski (-a -o) adj. di campo, campestre:
    njivski pridelki raccolto
    njivski gnoj concime (da campo)
    zool. njivska gos oca granaiola (Anser fabalis)
    bot. njivska kurja češnjica anagallide (Anagallis arvensis)
    zool. njivska krtica arvicola (Arvicola arvalis)
    bot. njivska preslica coda cavallina (Equisetum arvense)
    bot. njivski grah pisello rubiglio (Pisum arvense)
    bot. njivski osat stoppione, scardaccione (Cirsium arvense)


  • A) inter.

    1. (izraža spodbudo) su; allora; bene:
    no, reci kaj su, di' qualcosa
    no, naj slišim, kaj mi imaš povedati bene, sentiamo cos'hai da dirmi

    2. (izraža zadovoljnost pri ugotovitvi) ecco, allora:
    no, to je urejeno ecco, questo è a posto

    3. (izraža privolitev) be':
    no, pa naj bo po vašem be', vada per la vostra

    4. (izraža nejevoljo) beh, ecco:
    no, pa imam che bel pasticcio, eccoci in un bel pasticcio

    5. (izraža podkrepitev trditve) già, ecco:
    no, seveda già, appunto

    6. (v vezniški rabi) allora:
    če bo tako, no, potem bo žalostno se andrà così, (allora) saranno guai

    B) adv.

    1. (izraža nejevoljo) su, suvvia, e:
    daj mi no mir e lasciami in pace; suvvia, piantala

    2. (izraža presenečenje) to':
    glej ga no, si že tu to', sei già qui
  • nóč (-í) f

    1. notte; nottata:
    noč se dela si fa notte
    noč lega, pada, se spušča annotta
    prebedeti, prespati noč vegliare tutta la notte, passare la notte in bianco; dormire tutta la notte
    dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč una notte lunga, di luna, fonda, silenziosa, stellata
    v varstvu noči col favore delle tenebre
    biti kot noč pa dan correrci quanto dal giorno alla notte
    biti neumen kot noč essere stupido come una bestia
    delal je pozno v noč lavorò fino a notte tarda
    čez noč je zapadel sneg durante la notte ha nevicato
    pod noč a notte
    prebudil se je sredi noči si svegliò nel cuor della notte
    lahko noč! buona notte!

    2. pren. notte:
    noč srednjega veka la notte del Medioevo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    delati noč in dan lavorare giorno e notte
    imeti koga čez noč ospitare qcn. per una notte
    pobegniti v zavetje noči fuggire col favore delle tenebre
    zasloveti čez noč diventare famoso d'un tratto
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči a casa del diavolo
    evf. hčere, prijateljice noči prostitute
    geogr. bele noči notti bianche
    božična, sveta noč notte di Natale
    bot. kraljica noči regina della notte (Selenicereus grandiflorus)
    kresna noč solstizio d'estate
    polarna noč notte polare
    poročna noč notte nuziale
    hist. pravica prve poročne noči ius primae noctis
    hist. šentjernejska noč notte di S. Bartolomeo
    rel. velika noč Pasqua
    pren. noč dolgih nožev (brezobziren obračun) la notte dei lunghi coltelli
    PREGOVORI:
    noč ima svojo moč chi sta fuori di notte, perde la buona strada
    nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan non vi è notte sì lunga che non la segua il giorno
  • nog|a1 [ô] ženski spol (-e …) anatomija das Bein, (stopalo) der Fuß; ( medicinaiksasta X-Bein, izbočena Hohlfuß, kadilska Raucherbein, kepasta Klumpfuß, konjska Pferdefuß, Spitzfuß, oksasta O-Bein, ploska Plattfuß, razmaknjena Spreizfuß; pri kipih: počivajoča/razgibana Spielbein, nosilna Standbein)
    lesena noga Holzbein
    močno se poteča noga Schweißfuß
    indijanci Črna noga Schwarzfußindianer množina
    pri prižnici: der Fuß
    figurativno težka noga pri vožnji z avtomobilom: der Bleifuß
    … noge/nog Fuß-, Bein-
    (bolezen das Fußleiden, drža die Fußstellung, glivična bolezen die Fußpilzerkrankung, odtis der Fußeindruck, Fußabdruck, zlom der Beinbruch, kad za noge die Fußwanne, letev za noge die Fußleiste, opora za nogo die Fußstütze, opornica za nogo medicina die Beinschiene, ščitnik za nogo der Beinschutz)
    ne čutiti noge kein Gefühl im Fuß haben
    podstaviti nogo komu (jemandem) ein Bein stellen
    zviti si nogo sich den Fuß vertreten
    brez noge medicina beinamputiert

    na nogi auf dem Fuß
    živeti na veliki nogi auf großem Fuß leben, in großem Stil leben

    z nogo mit dem Fuß
    sunek z nogo šport der Beinschlag
    biti z eno nogo v grobu figurativno am Rand des Grabes stehen/mit einem Fuß im Grabe stehen
    dotikati se z nogo koga füßeln
    drsati z nogo pri hoji: den Fuß schleifen
    vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
    zadreti si v nogo pri hoji: sich (etwas) in den Fuß treten
    noge množina:
    dolge tenke noge Storchbeine množina
    iksaste noge X-Beine
    z iksastimi nogami x-beinig, X-beinig
    oksaste noge Säbelbeine
    kratke krive noge Dackelbeine
    dobiti noge figurativno Beine bekommen/kriegen, Füße bekommen
    imeti mehke noge nicht mehr ganz standfest sein
    teči: kar nesejo noge (laufen) was die Beine hergeben
    laž ima kratke noge Lügen haben kurze Beine
    ne da bi si zmočil noge trockenen Fußes
    ožuliti si noge sich wund laufen
    razgibati si noge sich die Beine vertreten
    vleči noge za seboj pri hoji: die Beine nachziehen, hatschen
    komu zvezati roke in noge (jemanden) an Händen und Füßen fesseln
    nog množina:
    par nog das Beinpaar
    nega nog die Fußpflege
    potenje nog der Fußschweiß
    umivanje nog die Fußwäsche, figurativno die Fußwaschung
    razkrečenih nog spreizbeinig
    trdih nog steifbeinig
    lahkih nog schnellfüßig, leichten Fußes
    urnih nog flinkfüßig
    ploskih nog plattfüßig
    -beinig (tenkih nog storchbeinig)
    čez noge über die Füße/Beine
    spotikati se čez lastne noge über seine eigenen Füße stolpern

    med noge zwischen die Füße/Beine
    stisniti rep med noge den Schwanz einziehen (tudi figurativno)

    na nogah auf den Beinen
    bolan na nogah fußleidend
    na negotovih nogah staksig, schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Beinen
    na dveh nogah auf zwei Beinen, figurativno (živ) wandelnd
    biti na nogah auf den Beinen/Füßen sein, (biti pokonci) auf sein
    biti na majavih nogah auf wackligen/schwachen Füßen stehen (tudi figurativno)

    na noge auf die Beine
    hrom na noge fußlahm
    nog na zadnje noge kreuzlahm
    dvigniti na noge auf die Beine bringen, lovstvo aufjagen, občinstvo pri koncertu ipd.: mitreißen
    pasti na noge auf die Füße/Beine fallen (tudi figurativno)
    pomagati na noge komu (jemandem) aufhelfen, auf die Beine/Füße helfen, (jemanden) auf die Beine stellen (tudi figurativno), figurativno (jemandem) auf die Sprünge helfen
    postaviti na noge aufstellen, auf die Beine/Füße stellen
    postaviti se na lastne noge figurativno sich auf eigene Füße stellen
    postaviti se na zadnje noge žival: Männchen machen, schön machen, človek: (upreti se) sich auf die Hinterbeine stellen
    šport skok na noge der Fußsprung
    šport skok na noge skrčeno der Paketsprung
    spraviti na noge auf die Beine bringen/stellen, bolnika: aufpäppeln, občinstvo: mitreißen

    od nog von den Füßen
    od mladih nog von klein auf, von den Kindesbeinen an, von jung auf
    od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
    pod noge:
    metati polena pod noge Knüppel zwischen die Beine werfen, Steine in den Weg legen
    vzeti pot pod noge die Beine in die Hand nehmen, die Beine unter den Arm nehmen

    pod nogami unter den Füßen
    goreti pod nogami komu (jemandem) heiß unter den Füßen sein
    izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren

    v nogah in den Beinen

    bolečina v nogah der Fußschmerz

    za noge für die Füße/Beine
    prostor za noge die Beinfreiheit
    sprej za noge der Fußspray
    vreča za noge der Fußsack

    z nog von den Füßen
    stresti si kaj z nog (etwas) von den Füßen schütteln

    z nogami mit den Füßen/Beinen
    težave z nogami das Beinleiden
    šport kroženje z nogami das Beinkreisen
    otepati z nogami hampeln, um sich schlagen
    zvoniti z nogami mit den Beinen/Füßen baumeln
  • nôga (-e) f

    1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
    noga ga boli gli duole la gamba
    noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
    iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
    krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
    prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
    konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
    prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
    pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
    (del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
    bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
    stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
    prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
    voj. k nogi! piedarm
    na noge! in piedi!

    2. (spodnji del priprave) gamba:
    mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
    noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
    pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
    pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
    pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
    komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
    spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
    ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
    stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
    postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
    spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
    skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
    metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
    metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
    pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
    biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
    ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
    pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
    imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
    gori mu pod nogami corre un grave pericolo
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
    pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
    biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
    postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
    vstati z levo nogo aver la luna di traverso
    stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
    živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
    biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
    udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
    od mladih nog dalla più tenera età
    hitrih nog a gran passi
    šport. ščitnik za noge parastinchi
    aer. amortizacijska noga amortizzatore
    zool. noge hodilke arti toracici
    šport. odrivna noga piede di slancio
    zool. oprijemalna noga piede prensile
    zool. plavalna noga piede palmato
    zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
    med. ploska noga piede piatto
    teh. svinjska noga piede di porco
    bot. vranja noga sardonia (Coronopus)
  • nogavíca (-e) f pl. nogavice calze:
    obuti nogavice mettere le calze
    plesti nogavice fare la calza
    moške, ženske nogavice calze da uomo, da donna
    bombažne, najlon, volnene nogavice calze di cotone, di nylon, di lana
    debele nogavice calze grosse
    dolge nogavice calze
    elastične nogavice calze elastiche
    kratke nogavice calzini
    hlačne nogavice collant, calzamaglia
    mrežaste nogavice, nogavice brez šiva calze a rete, calze senza cucitura
  • nogavičar samostalnik
    1. (poklic) ▸ harisnyakészítő
    obrtniški nogavičarkontrastivno zanimivo harisnyakészítő kisiparos
    Poleg mladinskega butika bodo tu slaščičarne, bifeji, nogavičarji, frizerji in še mnogo drugega. ▸ Az ifjúsági butik mellett itt cukrászdák, büfék, harisnyakészítők, fodrászok és sokan mások is helyet kapnak.
    Rodil se je češkemu očetu, nogavičarju, in mami domačinki iz družine barvarjev. ▸ Cseh harisnyakészítő apa és hazai kelmefestő családból származó anya gyermekeként született.

    2. (podjetje) ▸ harisnyakészítő
    Slovenski nogavičarji smo tako majhni, da moramo sodelovati, sicer bi lahko kmalu propadli. ▸ Mi, szlovéniai harisnyakészítők annyira kicsik vagyunk, hogy együtt kell működnünk, különben hamarosan tönkremehetünk.
    Danes je Polzela med največjimi nogavičarji v Evropi in več kot 80 odstotkov svoje proizvodnje plasira na tako imenovani zahodni trg. ▸ Ma Polzela település Európa legnagyobb harisnyakészítői közé tartozik, és termékei több mint 80 százalékát az úgynevezett nyugati piacra helyezi ki.