Franja

dóm maison ženski spol , logis moški spol , demeure ženski spol , chez-soi moški spol , foyer moški spol , home moški spol , domicile moški spol

dostava na dom livraison ženski spol à domicile
brez doma sans foyer, sans abri
dekliški dom pensionnat moški spol de jeunes filles
oficirski dom mess moški spol, cercle moški spol des officiers
počitniški dom maison ženski spol de vacances
dom počitka maison de repos
starostni dom maison de retraite, hospice moški spol, asile moški spol de vieillards
zdraviliški dom établissement moški spol thermal

domicile [dɔmisil] masculin bivališče; dom, stanovanje; domicil

à domicile doma, domov
sans domicile fixe brez stalnega bivališča
certificat masculin de domicile domovnica, domovinska izkaznica
changement masculin de domicile sprememba bivališča
droit masculin de domicile domovinska pravica
livraison féminin à domicile dostava na dom
travail masculin à domicile delo na domu
changer de domicile spremeniti bivališče
établir son domicile, élire domicile nastaniti, naseliti se
prendre quelque chose à domicile priti po kaj na dom
remettre à domicile dostaviti na dom
travailler à domicile delati na domu

domišljij|a ženski spol (-e …) die Phantasie; das Einbildungsvermögen, die Einbildungskraft, die Einbildung
brez domišljije phantasielos
pomanjkanje domišljije die Phantasielosigkeit
z bogato domišljijo phantasievoll, phantasiereich
bogata domišljija der Phantasiereichtum
z revno domišljijo phantasiearm

domovin|a ženski spol (-e …) die Heimat (tudi živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, figurativno), das Vaterland; dežela, država: das Heimatland, der Heimatstaat
druga domovina die Wahlheimat
matična domovina das Mutterland
prvotna domovina die Ursprungsheimat
brez domovine vaterlandslos
ljubezen do domovine die Vaterlandsliebe, die Heimatliebe

domovína patrie ženski spol , pays moški spol (natal), lieu moški spol d'origine

zapustiti domovino quitter sa patrie (ali son pays), s'expatrier
nova, druga domovina nouvelle (ali deuxième) patrie
brez domovine sans patrie, apatride
bil je zaslužen za domovino il a bien mérité de la patrie

dōnec, star. dōnicum, po Lucr. tudi dōnique, conj. (donec iz donique, in sicer iz *dō in ni in que)

1.
a) v časovni zvezi z ind. (klas. redko) dokler ne: haud desinam, donec perfecero hoc Ter., neque finis fiebat, donec populus senatum coëgit, ut … Ci., accibant vocibus Orcum, donique eos vitā privarant vermina Lucr., nec minor caedes in urbe … fuit, donec abiectis armis … dictatori deduntur L., ad pedes pugna venerat, donec … Numidae … se ostenderunt L. dokler se niso prikazali Numidijci = zdaj pa so se prikazali Num., pugnabant armis, … donec verba … nominaque invenere H.
b) s cj., če je dejanje odvisnega stavka pričakovano ali nameravano, dokler ne (bi): mente agitabat bellum renovare, donicum aut iterum vicissent aut victi manus dedissent N., duxit longe, donec curvata coirent inter se capita V., usque sessurus, donec cantor „vos plaudite“ dicat H., carpe viam, donec venias ad fluminis ortum O.; brez tega stranskega pomena: pugnatum incerto Marte, donec proelium nox dirimeret T.

2. dokler, medtem ko (v rabi šele po L.); z ind.: donec nihil aliud quam in populationibus res fuit L., donec virenti canities abest morosa H., donec gratus eram tibi, … Persarum vigui rege beatior H., donec eris felix, multos numerabis amicos O., libros exuri iussit, conquisitos lectitatosque, donec cum periculo parabantur T.; redkeje s cj.: nihil sane trepidabant (elephanti), donec continenti velut ponte agerentur L.

dormiō -īre -īvī (-iī) -ītum (prim. gr. δαρϑάνω spim, aor. ἔδαρϑον, ἔδραϑον, sl. dremati, dramiti)

1. spati: ire dormitum Kom., H. idr., dormitum abire Pl., se dormitum conferre, ad dormiendum proficisci, dormientem excitare, innumerabilia saecula dormisse Ci., dormire cum (pri) aliquo, cum aliqua Ci., O., Iuv., d. in lucem ali in medios dies H. do belega dne, dormitum dimitti H., altum (trdno) d. Iuv.; z abl. (na čem, v čem): Sarrano ostro V., thalamo O.; brezos.: minimum dormitur in illo (tecto) Iuv.; trans. prespa(va)ti; v pass.: nox est perpetua una dormienda Cat., tota mihi dormitur hiems Mart., nec a me totae (noctes) dormiuntur Aug.; preg.: non omnibus dormio Ci. ep. = ne prizanašam vsem enako, d. in aurem utramvis Ter. ali in aurem dextram Plin. iun. = spati (biti) brez skrbi; occ. na veke (za)spati: quid si illum tractim tangam, ut dormiat Pl.

2. pren. spati =
a) nedelaven biti, nič storiti: iis beneficia dormientibus deferuntur Ci. ne da bi z mezincem mignili, dormiet Venus Pr., ferulae dormiant Mart.
b) brezbrižen biti: Ter., Caelius in Ci. ep.

Opomba: Star. fut. dormībō Pl., dormībit Ca.

dormir* [dɔrmir] verbe intransitif spati; figuré počivati; mirovati; stati (stojim); zaspati (sur quelque chose pri čem); biti ohlapno povešen (jadro)

laisser dormir pustiti spati, pustiti pri miru, ne se dotakniti
ne pas dormir de quelque chose ne moči spati zaradi česa
dormir à bâtons rompus spati s prekinitvami
dormir debout biti zelo zaspan
histoire féminin à dormir debout skrajno dolgočasna, neverjetna zgodba
dormir à la belle étoile spati pod milim nebom, na prostem
dormir comme un loir, une marmolte, une souche spati ko polh, kot ubit, ko klada
ne dormir que d'un œil (figuré) čuvati se, paziti se
dormir du dernier sommeil spati večno spanje
dormir sur une oreille, les yeux ouverts slabo spati, imeti rahlo spanje
dormir à poings férmés spati kot ubit
dormir sur les deux oreilles mirno, varno spati, biti pomirjen
dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
dormir d'un profond sommeil, profondément globoko, trdno spati
dormir sur son travail počasi, brez vneme, zaspano opravljati svoje delo; spati pri delu
ne réveillez pas le chat qui dort (figuré) ne pogrevajte starih stvari
la fortune vient en dormant sreča pride k tistemu, ki ne stori ničesar, da bi jo dobil
qui dort dîne spanje prežene lakoto
il n'est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tihe vode globoko derejo

dos [do] masculin hrbet; naslanjalo za hrbet; hrbtna stran; populaire zvodnik

dos à dos s hrbtom proti hrbtu
à dos zadaj, za; figuré proti sebi
à dos de na hrbtu
au dos de quelque chose na hrbtni strani česa
de dos od zadaj
dans le dos na, v hrbtu
en dos d'âne sedlast
bête féminin à dos tovorno živinče
chaire féminin à dos naslanjač
dos de la main, du nez hrbet roke, nosti
agir dans le dos de quelqu'un delovati komu za hrbtom
en avoir plein le dos biti naveličan, sit, utrujen, imeti dovolj česa
avoir bon dos (figuré) imeti širok hrbet; brez slabe volje prenašati nevšečnosti
sa migraine a bon dos njena migrena (ji) je pripraven izgovor
n'avoir pas une chemise sur le dos (figuré) še srajce ne imeti
l'avoir dans le dos (populaire) ne uspeti, doživeti razočaranje
courber le dos ponižno se ukloniti, se podvreči
être large de dos imeti široka ramena
être sur le dos (familier) dolgo ležati (tudi zaradi bolezni)
être sur le dos de quelqu'un biti vzdrževan od koga; biti komu vedno za petami; zasledovati, nadzorovati koga
faire froid dans le dos de quelqu'un prestrašiti koga
faire le gros dos ukriviti hrbet (o mački), figuré delati se važnega
se laisser manger la laine sur le dos pustiti se goljufati, se odirati
mettre quelque chose sur le dos de quelqu'un naprtiti komu kaj, napraviti ga odgovornega za kaj
mettre tout sur le dos vse nase natakniti
mettre, renvoyer dos à dos nobeni od dveh strank ne dati prav
mettre, avoir quelqu'un à dos razdražiti, imeti koga proti sebi, narediti si ga za sovražnika
porter quelque chose sur son dos nositi breme kake stvari, odgovarjati za kaj
signer au dos d'un chèque podpisati se na hrbet čeka
tomber sur le dos pasti na hrbet
tomber sur le dos de quelqu'un pasti, planiti po kom
cela vous retombera sur le dos vi boste nosili posledice
tourner, montrer le dos à quelqu'un komu hrbet obrniti; zbežati

dos dva, dve

dos m dvojka
dos a dos po dva in dva, v parih
a dos por tres brez premisleka, brez obotavljanja
de dos en dos po dva in dva, dva hkrati
en un dos por tres v hipu
entre los dos med štirimi očmi
dos por dos son cuatro dvakrat dva je štiri
los dos oba
dos puntos dvopičje
dos tantos dvakrat toliko
escribir dos letras napisati nekaj vrstic
roto en dos prelomljen (na dvoje)
tomar el dos pobegniti

dostojanstv|o srednji spol (-a …) die Würde
človeško dostojanstvo die Würde des Menschen, die Menschenwürde
brez dostojanstva würdelos

dóta dowry; marriage portion

dekle brez dóte a portionless young lady
lovec na dóto fortune-hunter

dotik moški spol (-a …) die Berührung; der Kontakt; (zadetje na) das Auftreffen
občutljiv za dotik berührungsempfindlich
brez dotika berührungslos
napetost dotika die Berührungsspannung
prenašanje z dotikom Übertragung durch Berührung
zavarovan pred dotikom berührungssicher

doubt² [daut] samostalnik
dvom, negotovost, pomislek, sum

no doubt, beyond doubt, out of doubt, without doubt brez dvoma, gotovo
to give s.o. the benefit of the doubt imeti o kom najboljše mnenje, dokler se ne prepričamo o nasprotnem; oprostiti zaradi pomanjkljivih dokazov
not a shadow of doubt niti najmanjši sum
to make no doubt ne dvomiti, biti prepričan
to be in doubt dvomiti; sumiti

doucement [dusmɑ̃] adverbe nalahko; oprezno, pazljivo; počasi, polagoma, mirno, potrpežljivo, blágo; (čisto) tiho; skrivaj

doucement! počasi!
frapper doucement narahlo potrkati
travailler doucement počasi, brez naglice delati
des affaires vont doucement posli, kupčije ne gredo preveč dobro
Comment va le malade? - Tout doucement. Kako je bolniku'? - Tako, tako; ne preveč dobro.

doute [dut] masculin dvom, sum, sumnja; pomislek; skrb, bojazen

sans doute brez dvoma, gotovo, zanesljivo; verjetno; pač, vsekakor
sans aucun doute prav gotovo, nedvomno, brez vsakega dvoma
cela est hors de doute to je nad vsakim dvomom
nul doute que cela ne soit exact ni nobenega dvoma, da je to točno
avoir des doutes imeti dvome (sur, au sujet de o, glede)
être en, dans le doute biti v dvomu, ne prav vedeti (au sujet de glede)
cela ne fait aucun doute o tem ni dvoma, to je gotovo
je n'en fais aucun doute o tem ne dvomim
inspirer des doutes zbujati sum
laisser en, dans le doute pustiti koga v dvomih, v nejasnosti, v negotovosti
mettre, révoquer en doute (po)dvomiti, sumiti, imeti pomislek

doux, douce [du, dus] adjectif sladek; premalo začinjen, nepikanten; mil, blag, nežen, mehek; lahek, zložen, zmeren; pohleven, krotek; počasen; prijeten; prijazen, ljubezniv; miren; masculin sladek liker; masculin miren, ljubezniv človek; féminin prijateljica, zaročenka

à la douce čisto rahlo, počasi, tako tako
en douce (populaire) skrivaj, tiho in lahno
tout doux! le počasi! nobenega pretiravanja!; brez razburjanja!
billet masculin doux ljubavno pismo
eau féminin douce sladka voda
escalier masculin doux zložne stopnice
prix masculin doux zmerna cena
route féminin en pente douce cesta z blagim vzponom (strmino)
vin masculin doux sladko vino, grozdni sok
avoir la vie douce imeti lepo, udobno, lagodno, mirno življenje
se la couler douce (familier) imeti lagodno življenje, lenariti
être doux comme un mouton biti pohleven ko jagnje
faire les yeux doux à quelqu'un zaljubljeno koga pogled(ov)ati
filer doux ne se upirati, odjenjati, vdati se
il fait doux milo vreme je
partir en douce potihoma oditi, po francosko oditi

dovoljenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Erlaubnis; pridobljeno od uradov, oblasti: die Genehmigung, die Bewilligung; za objavo ipd.: die Freigabe, papir: der Freigabeschein; za opravljanje dejavnosti: die Konzession, die Zulassung, der Schein; -erlaubnis, -genehmigung, -bewilligung, -zulassung, -schein (za bivanje Aufenthaltsgenehmigung, za delo Arbeitsgenehmigung, za izhod Ausgeherlaubnis, za izbris Löschungsbewilligung, za izselitev Auswanderungserlaubnis, Ausreiseerlaubnis, za krčenje gozda Rodungsbewilligung, za obisk Besuchserlaubnis, Sprecherlaubnis, za parjenje Deckerlaubnis, za ponatis Nachdruckerlaubnis, za poroko Heiratserlaubnis, za priselitev Einwanderungserlaubnis, Zuzugsgenehmigung, za pristanek Landeerlaubnis, za sečnjo Fällungsbewilligunng, za start Startgenehmigung, Starterlaubnis za tisk Druckgenehmigung, Druckbewilligung, za točenje pijač Schankerlaubnis, za vknjižbo Eintragungsbewilligung, gradbeno Bauerlaubnis, Baugenehmigung, izvozno Ausfuhrgenehmigung, Exportgenehmigung, Ausfuhrbewilligung, pilotsko Flugschein, Pilotenschein, Luftfahrerschein, posebno Sondergenehmigung, Sondererlaubnis, prometno Kraftfahrzeugschein, Zulassungsschein, Zulassungsbrief, tiskovno Druckerlaubnis, tranzitno Durchfuhrerlaubnis, uvozno Einfuhrgenehmigung, Importerlaubnis, Importgenehmigung, vstopno Einreisegenehmigung)
vozniško dovoljenje Führerschein, Fahrerlaubnis, Fahrausweis, Führerausweis
dovoljenje za krošnjarjenje zgodovina das Hausierpatent
lovno dovoljenje der Jagdschein, der Jagdpaß, die Jagderlaubnis
obrtno dovoljenje die Gewerbeerlaubnis, die Gewerbezulassung, der Gewerbeschein, die Gewerbeberechtigung
dovoljenje za poučevanje die Lehrberechtigung
odločba o izdaji dovoljenja der Genehmigungsbescheid
izdati dovoljenje eine Genehmigung erteilen
prošnja za dovoljenje der Bewilligungsantrag
prositi za izdajo dovoljenja einen … -antrag stellen (za gradbeno dovoljenje einen Bauantrag stellen)
prošnja za izdajo dovoljenja za der -antrag (za gradnjo Bauantrag, za sečnjo : Fällungsantrag)
za X je potrebno dovoljenje X ist bewilligungspflichtig/zulassungspflichtig
brez dovoljenja nekam vstopiti ipd.: unbefugt
obveznost pridobitve dovoljenja die Genehmigungspflicht
odvzem vozniškega dovoljenja der Führerscheinentzug, začasni: die Führerscheinsicherstellung
postopek za izdajo dovoljenja das Genehmigungsverfahren
šport dati dovoljenje za štart den Start freigeben

dovoljênje permiso m ; licencia f

z dovoljenjem! ¡con permiso!
z Vašim dovoljenjem con su permiso
brez dovoljenja sin permiso
dovoljenje za bivanje permiso m de residencia
dovoljenje za lov (ribolov) licencia f de caza (de pesca)
vozniško (šofersko) dovoljenje licencia f de conducción (de autos), carnet m de conductor
gradbeno dovoljenje licencia f de construcción
izvozno (uvozno) dovoljenje permiso m de exportación (de importación)
dati dovoljenje dar (ali conceder) permiso (ali licencia)
prositi za dovoljenje (koga za kaj) pedir permiso (a alg para a/c), solicitar licencia

down³ [daun] prislov & predlog
dol, doli; spodaj, navzdol; na tleh; na tla; v postelji; do kraja; tik do

to be down oslabeti
to bear down pluti v zavetje
to burn down pogoreti
to die down poleči se
to climb (ali come) down spuščati se
to drop down on s.o. strogo koga grajati
to get down spustiti se; pogoltniti
to get down the bedrock priti stvari do dna
down to the ground popolnoma, temeljito
all down history skozi vso zgodovino
down at heels (and out at elbows) zanemarjene zunanjosti
from king down to cobbler od najvišjega do najnižjega
to let go down the wind opustiti
to look down upon s.o. zaničevati, omalovaževati koga
money (ali pay) down takojšnje plačilo
down on the nail takoj
down in the mouth potrt
down and out popolnoma brez sredstev, gladujoč, sestradan; uničen; za borbo nesposoben
one down the other drug za drugim
to put down zapisati
to run s.o. down slabo o kom govoriti
run down od dela izčrpan
to take s.o. down the peg ponižati koga
to talk down to s.o. razumljivo komu govoriti
down town v mesto, v središče mesta
down under pri antipodih, v Avstraliji
to write down zapisati
worn down ponošen
down the wind z vetrom
down on one's luck potrt