Franja

mavìjāš -áša m golob s sinjim perjem

mazzata f

1. udarec s kolom

2. pren. udarec, nenadna nesreča

MD (Mohorjeva družba) zal. Società di S. Macario

meccanizzare

A) v. tr. (pres. meccanizzo)

1. mehanizirati, opremiti, opremljati s stroji

2. pren. avtomatizirati

B) ➞ meccanizzarsi v. rifl. (pres. mi meccanizzo)

1. mehanizirati se

2. pog. motorizirati se

mechado moški spol s slanino naperjena pečenka

mechar s slanino naperiti; zatesniti (sod), ožveplati (vino)

carne mechada con tocino s slanino naperjeno meso

mečáva ž
1. meča, meki dio, deo: mečava hruške, kumare; kruhova mečava
sredina hljeba (hle-)
2. meko tjeme, teme, tjemenac, tjemenjača, fontanela
3. razmekšana zemlja: gaziti skozi -o
4. meki snijeg, sneg
5. lapavica, raskvašen snijeg s blatom i vodom
6. jugovina: zunaj je nastala mečava

médaille [medaj] féminin medalja, kolajna, svetinja, odlikovanje; star kovanec; kovinska ploščica s številko (npr. postrežčkov)

médaille commémorative spominska kolajna (udeležencev vojne)
médaille militaire vojaško odlikovanje za borce in podčastnike
médaille d'or, d'argent, de bronze zlata, srebrna, bronasta medalja
médaille pieuse (verska) svetinjica
médaille de sauvetage kolajna za rešitev (kake osebe)
collection féminin de médailles zbirka kolajn
revers masculin de la médaille (figuré) druga plat medalje
titulaire masculin de la médaille de la Résistance imetnik medalje Odporniškega gibanja (med 2. svetovno vojno)
la médaille est renversée (figuré) stvari, okolnosti so se spremenile
conférer, décerner à quelqu'un la médaille du travail podeliti komu medaljo za (vestno) delo
toute médaille a son revers (proverbe) vsaka stvar ima dve plati

médailler [-daje] verbe transitif odlikovati s kolajno, z medaljo

méden i mêden -dna -o
1. meden, zaslađen medom, umiješen, umešen s medom: -o pecivo; -i kis
ocat, sirće od meda
2. sladak: -e besede

mediate² [mí:dieit]

1. neprehodni glagol
posredovati (between med)
biti zveza

2. prehodni glagol
s posredovanjem doseči, pomiriti, spraviti; sporočiti, izročiti (to komu)

medicō -āre -āvī -ātum (medicus)

1. (o)zdraviti: medicando Tib., ut eius odore medicentur (sc. apes) Col., m. vulneris aestūs Sil.

2. narediti (delati) kaj zdravilno ali učinkovito, podeliti (podeljevati) čemu zdravilnost (zdravilno moč) ali učinkovitost, izboljš(ev)ati, (po)mešati, (po)škropiti, (o)močiti (omakati), prepojiti (prepajati) kaj z zdravilnimi močmi (poseb. z rastlinskimi sokovi): Plin., fusum labris splendentibus amnem inficit occulte medicans spargitque salubris ambrosiae sucos V., m. aquam thymo Col., semina m. amurcā V. namočiti (da močneje klijejo), vina medicata Col., sedes medicatae V. z zeliščnimi soki poškropljena mesta, mortui arte medicati Mel. maziljeni mrtveci, balzamirana trupla, mumije; pogosto adj. pt. pf. medicātus 3 zdravilen, z zdravilno močjo, lečilen: potio Cu. zdravilna pijača, aquae Sen. ph., fontes Sen. ph., Cels., potentia Sen. ph., sapor (sc. aquae) m. Plin. iun. rudninski, mineralen, odor Plin. dišaven, lepo dišeč, lac bubulum medicatius, res medicatissimae Plin.; čaroven, čarodejen: virga O., fruges V. čarodejna zelišča, somnus O. pričaran(o).

3. veneno medicare s strupom (na)mazati = zastrupiti (zastrupljati): medicata veneno tela Sil.

4. barvati: capillos O., lana medicata fuco H. rdeče barvana (bróčena).

medidamente s preudarkom, premišljeno, skrbno

meditor -ārī -ātus sum (indoev. kor. *med- presojati, pretehtavati, izmišljati si; prim. gr. μέδομαι mislim na kaj, μήδομαι izmišljam si, μέδιμνος mernik, μέτρον mera, lat. modus, modius, modestus, moderare, got. mitan meriti)

1. premisliti (premišljevati), razmisliti (razmišlj(ev)ati) o čem, misliti, pomisliti (pomišlj(ev)ati) na kaj; z acc.: haec Pl., Ci., forum, subsellia, rostra curiamque Ci.; z de: consules de rei publicae libertate meditati Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Pl., mecum meditabar, quid contra dicerem Ci.; abs.: secum m. Pl.

2. misliti na kaj (kaj storiti, kako bi kaj storil), nameravati, naklepati, snovati, v mislih imeti kaj, v mislih ukvarjati se s čim, pripraviti (pripravljati) se na kaj; z acc.: nugas Pl., nescio quid nugarum meditans H., versus tecum meditare canoros H., causam Ter., Ci., te ut ulla res frangat, tu ut umquam te conligas, tu ut ullam fugam meditere Ci., nec furtivum Dido meditatur amorem V., m. longam absentiam T., alicui pestem Ci.; s praep.: ad rem, ad praedam, ad dicendum, ad huius vitae studium Ci.; adversus omnia Aur., in proelia V.; z inf.: meditor esse affabilis Ter., animo meditatur in Persas proficisci N., multos annos regnare meditatus Ci.; z ut: pol ego ut te accusem, mecum meditabar Pl.

3. vaditi, (iz)uriti se v čem, braniti se s čim, ukvarjati se s pripravljalnimi nauki, (na)učiti se kaj, proučiti (proučevati) kaj: cursuram ad ludos Olympios Pl., apud avios fluvios carmen Ap., citharoedicam artem Suet., arma Veg., simulatque candidatus accusationem meditari visus est, ut honorem desperasse videatur Ci., silvestrem tenui musam meditaris avenā V., verba et contiones quam ferrum et arma meditans T., semina meditantur aristas Prud.; abs.: extra forum Ci., Demosthenes perfecit meditando, ut … Ci., cauda (sc. scorpionis) nullo momento meditari cessat Plin. — Od tod pt. pf. s pass. pomenom meditātus 3, adv. -ē premišljen, izmišljen, proučen, naštudiran, naučen, priučen, pripravljen: meditati sunt mihi doli docte Pl., meditata mihi sunt omnia mea incommoda Ter., meditatum et cogitatum scelus Ci., meditata oratio (naspr. oratio subita) Plin., T., Suet., ratio T., m. carmen Plin. iun., accuratae ac meditatae commentationes Ci. skrbno premišljene in izdelane, probe meditatam utramque duco Pl., adulescens meditatus probe Pl. dobro poučen, alicuius mores perquam meditate tenere ali meditate novisse Pl. prav dobro poznati, meditate effundere probra Sen. ph. premišljeno, s premislekom, hoté, hôtoma, namenoma; subst. meditāta -ōrum, n naštudirana, proučena, pripravljena snov ali govor (naspr. subita): sive meditata sive subita proferret Plin. iun.

meet^*2 [mi:t]

1. prehodni glagol
srečati, sestati se s kom; spoznati, predstaviti, biti predstavljen komu; počakati koga (na postaji)
figurativno zadovoljiti, izpolniti (željo); spoprijeti se s kom, nastopiti proti komu
figurativno postaviti se po robu, premagati (težave), rešiti (problem), opraviti s čim; naleteti na koga; ustrezati, ujemati se; izpolniti (obveznosti), plačati (stroške)

2. neprehodni glagol
srečati se, sestati se, zbrati se; spoznati se; združiti se, stikati se (ceste), dotikati se, priri vstik; ujemati se, skladati se; naleteti (with na)
doživeti, pretrpeti (with)

to meet each other (one another) srečati se
well met! lepo, da smo se sestali!
pleased to meet you veseli me, da sva se spoznala
meet Mr. Brown da vam predstavim g. Browna
ekonomija to meet a bill plačati dolg, honorirati (menico)
to meet the case zadostvovati, biti primeren
to meet one's death umreti
he met his fate umrl je
he met his fate calmly sprijaznil se je zusodo
to meet the eye prikazati se, pasti v oči
to meet s.o's. eye spogledati se s kom
there is more in it than meets the eye za tem tiči več
to meet the ear priti na ušesa
to meet expenses plačati stroške
the supply meets the demand ponudba ustreza povpraševanju
to meet s.o. half way popustiti, iti na pol pota nasproti
to meet one's match naleteti na sebi enakovrednega človeka
to make both ends meet shajati (s plačo)
to meet misfortunes with a smile hrabro prenašati nesreče
to meet trouble half way biti prezgodaj zaskrbljen, prezgodaj se razburjati
to meet s.o.'s wishes izpolniti komu želje
to meet with doživeti, naleteti na kaj, ameriško strinjati se
he met with an accident ponesrečil se je
to meet with success uspeti
to be well met dobro se ujemati
this coat does not meet ta suknja je pretesna

megascopic [megəskɔ́pik] pridevnik (megascopically prislov)
fotografija povečan; viden s prostim očesom

megilp [məgílp] samostalnik
laneno olje s terpentinom

Meißeln, das, Technik sekanje s sekači

mejido s sladkorjem in vodo vmešan (rumenjak)

mèkušac -šca m
1. mehkužnež
2. oreh s tanko lupino
3. nav. mn. mekušci zool. mehkužci Mollusca