Franja

ambivalenten pridevnik
(razdvojen; nasprotujoč) ▸ ambivalens ellentmondásosTorej gre za ambivalentno doživljanje - hrepenenje po uspehu, ko pa se stvari začnejo uresničevati, se jih ustrašiš, postanejo moteče. ▸ Tehát ez egy ambivalens élmény: vágysz a sikerre, amikor azonban dolgok elkezdenek megvalósulni, megijedsz tőlük, és zavaróvá válnak.V sodobnih družbah je čarovnica dokaj ambivalenten lik, povezan predvsem z negativnimi konotacijami. ▸ A modern társadalmakban a boszorkány meglehetősen ambivalens figura, akihez főként negatív konnotációk kapcsolódnak.Oglaševanje je dejavnost, do katere imam ambivalenten odnos. ▸ A reklámozás olyan tevékenység, amelyhez ambivalensen viszonyulok.
Človek ima že od začetka obstoja ambivalenten odnos do narave. ▸ Az ember az idők kezdete óta ellentmondásos kapcsolatban áll a természettel.
Slovenija ima namreč zelo ambivalenten odnos do vseh tujih naložb, ne samo do medijskih. ▸ Szlovénia nagyon ambivalens módon viszonyul minden külföldi beruházáshoz, nem csak a médiába történő befektetésekhez.

Ambracia -ae, f (Ἀμβρακία) Ambrakija, mesto in pokrajina severno od Ambracijskega zaliva, ki loči Epir od Akarnanije: Ci., C., L. idr. — Od tod Ambraciōta (Ambraciōtēs) -ae, m (Ἀμβρακιώτης) Ambrakijec: epigramma in Ambraciotam Cleombrotum Ci., Ambraciotes ille (= Cleombrotus) Lact., laudavit... Ambracioten (vinum) Plin. Adj. Ambracius 3 (Ἀμβράκιος) ambrakijski: Ambracius sinus L., Mel., Plin. in pesn. pl. Ambracii sinūs Sil. Ambrakijski zaliv, v katerem je Oktavijan l. 31 premagal Antonija v pomorski bitki pri Akciju; od tod Ambraciae frondes Stat. lovorovi venci zmagovalcev v akcijskih igrah, ki jih je obnovil Avgust v spomin na svojo zmago. Ambraciēnsis -e, ambrakijski, iz Ambrakije: legati L.; subst. Ambraciēnsēs -ium, m Ambrakijci, preb. Ambrakije: L.

ambrosius 3 (gr. ἀμβρόσιος)

I.

1. nesmrten, božanski = izborno krasen (lep): corpus, pedes, color Ap., sinus Cl., pudor M. poet.

2. pesn. pren. sladek, prijeten: suci Col., Sil. —

II. večinoma kot subst. ambrosia -ae, f ambrozija,

1. kot božanska jed: non enim ambrosia deos aut nectare... laetari arbitror Ci., nectar et ambrosiam, latices epulasque deorum, det mihi O.; kot hrana Sončevih konj: ambrosiae suco saturos... quadrupedes ducunt O., ambrosiam pro gramine habent (Solis equi) O.; pren.: cum ita dicat ipse, ut ambrosia alendus videatur Ci., suaviolum dulci dulcius ambrosiā Cat.

2. kot božansko mazilo, dišeče olje, telesno lepotilo in krepčalo, ki naredi smrtnike nesmrtne: liquidum ambrosiae diffundit odorem, quo totum nati corpus perduxit V., spargit salubrīs ambrosiae sucos V.

3. (kot solecizem = nectar) božanska pijača: ambrosiae poculum Ap. Od tod zopet adj. ambrosius 3 ambrozijski =
a) iz ambrozije (božanske jedi) sestoječ: dapes Mart.
b) po ambroziji (božanskem mazilu) dišeč, z ambrozijo maziljen: liquor Stat., nectar Prud., comae V. (= ἀμβρόσιαι χαῖται Hom.).

4. pren. ambrozija, ime nekega Zopirovega protistrupa: Cels. in nekega drugega zdravila Junija Priska: Macr., pa tudi ime dveh rastlin, namreč neke vrste grozdja: Plin., in rastline, imenovane sicer artemisia ali botrys, črna bil: Plin.

Ambrosius -iī, m Ambrozij, sloveči cerkveni oče in milanski nadškof v 4. st. po Kr. Od tod adj. Ambrosiānus 3 Ambrozijev: Aug.

ambūbāia -ae, f (tuj. iz sirskega a[n]bub piščal) piskalka, flavtistka, bajadera (plesalka); ambubaiae so bile sirska dekleta, ki so živela v Rimu od piskanja, pa tudi od manj poštene obrti: H., Petr., Suet. Kot rastl. ime ambūbāia: Plin., ali ambūbēia: Cels. = divji potrošnik, divja cikorija.

ambulō -āre -āvī -ātum

1. iti, hoditi, potovati (naspr. cubare, sedere, stare): ambula cito Pl. hitro stopaj, defessus sum ambulando Ter. upehan sem od hoje sem in tja (od tekanja okrog), bene ambula(to)! Pl., Ter. srečno hodi! srečno pot! bene ambulasti? ali ambulatum est? Pl. ali je bila pot srečna? ali si se srečno vrnil? toda: ergo ambula! Pl. torej proč s teboj! poberi se torej! si recte ambulaverit Ci. če se je podvizal, če je pohitel, ante noctem cum facibus amb. H.; šalj.: ambulare in ius Pl., Ter. k sodišču potovati = tožit iti, tožiti; (o govorniku) na odru prestopati se: Q.; o vojakih: stopati, korakati, marširati: eodem modo autem Caesar ambulat Ci. ep. prav tako pa maršira Cezar, prav taki pa so Cezarjevi pohodi, educi ambulatum Veg. oditi (odhajati) na vojaško izučevanje (urjenje); brezos.: sedetur, ambulatur Varr., cum sedeatur, ambuletur Gell. Z acc. = kaj prehoditi (prehajati), prepotovati: libera perpetuas ambulat illa (Pax) vias O., cum (Xerxes) tantis classibus tantisque... copiis... maria ambulavisset, terram navigasset Ci. ko je morje prekoračil, kopno prejadral (nekateri pišejo mari... terrā), ambulare vias difficiles Aug.; pren.: totum caelum oculis Tert. pregled(ov)ati; z acc. extensions: triduo septingenta milia passuum ambulare Ci.; v pass. z nom.: si statim bina stadia ambulentur Plin.; pren. (o stvareh): mare aut amnis, qua naves ambulant Ca. plovejo sem in tja, Nilus immenso longitudinis spatio ambulans Plin. tekoč, nos offendimur (sloveni aktivno!) ambulante cena Mart. tako rekoč potujoča pojedina (pri kateri se sicer jedi prinašajo, pa takoj tudi odnašajo), fides male ambulans Petr. nič kaj trdna; posebno preiti (prehajati) od drugega do (na) drugega: caput (legis) translatum per omnes leges ambulavit Plin., emptio ambulat per plures personas Icti.; abs.: ambulat cum domino bonorum possessio Icti.

2. mogočno (oblastno) hoditi (korakati), moško se nositi: ita subnixi ambulant Ci., licet superbus ambules pecuniā H., Malt(h)inus tunicis demissis ambulat H.

3. sprehoditi (sprehajati) se, na sprehod iti: abiit ambulatum Pl. (od)šel je na sprehod, satis iam ambulatum est Ci., ambulare in agro, in litore, cum aliquo in sole, usque ad vesperum Ci., pedibus per urbem Suet. peš hoditi, alienis pedibus ambulamus Plin. sprehajamo se s tujimi nogami = dajemo se nositi v nosilnicah; postopati, pohajati: Ca., Varr., demiror, ubi nunc ambulet Messenio Pl.

ambūrō -ere -ūssī -ūstum (amb[i] in ūrere)

1. o(b)žgati (obžigati), osmoditi (osmojevati), napol (deloma) sež(i)gati: Herculis corpore ambusto Ci., ut (Clodius)... sine funere, oblitus cruore et luto,... ambureretur Ci., ambusti tribuni plebis intermortuae contiones Ci., ambustus Phaëton H. ali ambusta nubila O. od strele ožgani, ambusti parietes templorum S. fr., ambusta tigna L., ambusta barba V., magna vis frumenti ambusta T., pulli ad cinerem ambusti Plin. krog in krog zogleneli; (o slani, mrazu) osmoditi, vneti, storiti, da kaj ozebe (v pass. ozebsti): ambusta pruinis lumina Val. Fl. vnete, ambusti multorum artūs vi frigoris T. mnogim so ozebli udje od hudega mraza, hostem habeo ambustum nivosis cautibus Sil. Od tod subst. pt. pf. ambūstum -ī, n opeklina, ozeblina: inflammatio recentis ambusti Plin., cinis pilularum sanat ambusta igni vel frigore Plin. opekline in ozebline.

2. pren.: amburet ei misero corculum carbunculus Pl. toga mu ožge (razje) srce, tot circum me iactatis fulminibus quasi ambustus Plin. iun. od toliko okrog mene zagnanih strel (= usmrtitev ali pregona mnogih prijateljev) tako rekoč ožgan; poseb. pt. pf. ambūstus 3 oškodovan, hudo zdelan: ambūstae fortunarum reliquiae Ci.; o ljudeh, zaradi pomanjkanja dokazov sodno oproščenih in zaradi tega oškodovanih pri poštenju: damnatione collegae et sua prope ambustus evaserat L. komaj se je rešil, ambustae duae Val. Max. zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni.

âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
corps et âme z dušo in telesom
âme de la conjuration duša zarote
âme en peine (religion) duša v vicah
âme d'un canon votlina topovske cevi
âme sœur sorodna duša
âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
à fendre l'âme srce trgajoč
de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
sans âme brezsrčen, brezčuten
jusqu'au fond de l'âme do dna duše
(obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
égalité féminin d'âme ravnodušnost
état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
immortalité de l'âme nesmrtnost duše
vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
voix féminin de l'âme glas vesti
avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
avoir du vague à l'âme biti melanholičen
chanter avec âme peti s čustvom
donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu

āmentātiō -ōnis, f (āmentāre) metanje, lučanje (z jermenom zamašnikom); od tod met. pl. amentationes = zagnane strele, metala: Tert.

Ameria -ae, f Amerija, mesto v Umbriji: Ci., Plin. Od tod adj. Amerīnus 3 amerijski, iz Amerije: Ca., Col., Plin., municeps Ci., retinacula V. vezače iz amerijske vrbe; subst.
a) Amerīnus -ī, m pogosteje pl. Amerīnī -ōrum, m Amerijec, Amerijci, preb. Amerije: Ci., Plin.
b) Amerīna -ōrum, n (sc. māla ali pira) amerijsko sadje: Stat. Devet rim. milj pod Amerijo je stala (v Etruriji) Amerijska trdnjava Amerīnum castellum ob Vadimonskem jezeru (lacus Vadimōnis); blizu nje Amerīna praedia amerijsko vaško posestvo: Plin. iun.

ameriške sanje stalna zveza
(o možnosti uspeha) ▸ amerikai álom
Zanj so trdili, da je definiral ameriške sanje, od reveža je postal bogataš. ▸ Azt mondták róla, hogy az amerikai álom megtestesítője volt, szegény emberből vált gazdaggá .
Zgodba o podjetju Apple je poosebitev tistega, čemur po vsem svetu pravijo ameriške sanje. ▸ Az Apple vállalat története annak a valóra váltása, amit a világon amerikai álomnak hívnak.
Sopomenke: ameriški sen

Amēstratus -ī, f (Ἀμήστρατος) Amestrat, mesto na Siciliji: Ci. Od tod adj. Amēstratīnus 3 amestratski, iz Amestrata: legati Ci.; subst. Amēstratīnī -ōrum, m Amestratčani, preb. Amestrata: Ci. — Soobl. Amāstra -ae, f Amastra: Sil.

amethystus -ī, f (gr. ἀμέϑυστος, sredstvo zoper pijanost) ametist

1. vijoličasti kremen, ki baje odvrača pijanost: O., Plin., Isid. (pri katerem je masc.). Od tod adj. amethystinus 3 (ἀμεϑύστινος)
a) ametistov, ametistast, ametistove barve: color Suet., vestes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n (sc. vestimenta) ametistasta obleka: Iuv.
b) z ametisti obtaknjen: trientes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n ametistni nakit, nakit iz ametistov: Prud.

2. neke vrste trta, ki je dajala sicer dobro, a ne opojno vino: Col.

amīcus 3, adv. -ē, pri Pl. in Pac. ap. Non. amīciter (amāre)

1. prijazen, prijateljski, dobrohoten, naklonjen, dober komu (naspr. inimicus): pepercit homini amico et necessario Ci., homines sibi conciliare amiciores Ci., vir benevolentissimus atque amicissimus Ci., amicus (amicissimus) animus Ci., praesidium quam amicissimum C. kar najbolj zvesto (vdano), tu autem... facis amice Ci., si quid amice de Romanis cogitabis N., amice pauperiem pati H. voljno, rad, amicissime vivere cum aliquo, amicissime loqui de Caesare C.; z dat.: Philistum... reduxit, hominem amicum non magis tyranno quam tyrannis N., Pompeium tibi valde amicum esse cognovi Ci. ep., mihi nemo est amicior... Attico Ci. ep., vir mihi amicissimus Ci., vivere vitae hominum amice Ci. kot človekoljub, človekoljubno; s praep: si umquam erga te animo esse amico sensisti eum Ter., ut amici inter nos simus Ter., quid inter dissimiles amicum esse poterat? Vell. Pogosto o političnih razmerah: amicae civitates C., regem nec inimiciorem ulli populo quam Carthaginiensi nec amiciorem quam populo Rom. esse affirmabant L., socii amicissimi, urbes amicissimae Ci., abalienati a nobis reges amicissimi Ci. prav zvesto vdani, najboljši prijatelji; o živalih: amica luto sus H. ki ljubi blato, amici pavones et columbae Plin.; enalaga: dicta V., vultus amicus (= amici) V. prijateljev, toda: vultu amico promittere opem O. s prijaznim obrazom; vires acquirere amicas (= amicorum) O., agmen amicum (= amicorum) O. Preg.: amicum esse sibi sam sebi biti prijatelj, zadovoljen biti sam s seboj, zadovoljiti se sam s seboj: velim, ut tibi sis amicus Ci. ep., sibi non est amicus H. strog je sam s seboj, sam(ega) sebe muči, prim.: quid te tibi reddat amicum H. kaj te zadovolji s seboj; podobno: animus rebus suis amicus Sen. ph. zadovoljen s svojim položajem.

2. occ. ugoden, ustrežljiv, mil; (o stvareh) ugoden, prijazen, prijeten, ljub, ljubek, všeč(en): nescio quod numen amicum V., dea studiis amica O.; am. portus, imbres V., ventus O., sidus H., amica silentia lunae V. prijazna tišina mesečne noči, ratio amicior libertati N., secundum te nihil est mihi amicius solitudine Ci. ep. mi ni ljubše, prijetnejše; amicum est alicui z ACI: ljubo (prijetno, pogodu) je komu: nec dis amicum est nec mihi te prius obire H. — Od tod subst.

I. amīca -ae, f

1. prijateljica, družica (v dobrem pomenu): (puella) ibit ad adfectam, quae non languebit, amicam O.

2. ljubica v slabem pomenu, evfem. = ljubimka, priležnica, hotnica: in foro amicis operam da, haud in lecto amicae Pl., haud convenit una ire cum amica imperatorem in via Ter., mater amicam impuri filii tamquam nurum sequebatur Ci.

— II. amīcus -ī, m

1. prijatelj: am. bonus N., vetus, intimus, fidus, infidus, firmus ac fidelis Ci., melior et fidelior L., verus Ci., H., carus H., summus Ter. najboljši; v superl.: Cato amicissimus meus Ci. moj najboljši prijatelj, regum amicissimi Ci.; pren.: am. veritatis Ci. resnicoljub.

2. occ.
a) pokrovitelj, zaščitnik: Iuv., nec potentem amicum largiora flagito H.
b) tovariš: (Diomedes) fugam exprobravit amico (Ulixi) O.
c) politični prijatelj, pristaš, zaveznik: rogatus ut amicus, arcessitus ut socius Ci., socius atque amicus ali socius amicusque (tudi v pl.) Ci., S., Cu., Suet., amici sociique L., amici clientesque Gracchorum Vell.
č) v pl. (= ἑταῖροι ἱππεῖς) telesni stražniki mak. kraljev, telesna straža na konjih: prima cohors amicorum Cu., aliquem in cohortem amicorum recipere Cu.; amici tudi = cohors praetoria: Suet.
d) v pl. zaupniki kakega vladarja, dvorjani, dostojanstveniki: reges ex amicis Alexandri N., si (rex Darius) amicis oppida tuenda tradidisset N., Iugurta amissis amicis varius agitabat S., comitante... cohorte amicorum Suet.

Opomba: St.lat. amēca, amēcus po: P. F.; sinkop. gen. pl. amīcûm: Ter.

Amīsus (Amīsos) -ī, f (Ἄμισος) Amiz, primorsko mesto v Pontu, prestolnica Mitridata Velikega (Samsun): Ci., S. fr., Plin. — Soobl. Amīsum -ī, n: Plin. — Od tod preb. Amīsēnī -ōrum, m Amižani: Plin. iun.

Amiternum -ī, n Amiteren (Amatrice), sabinsko mesto ob reki Aternu (Aternus), po katerem ima ime, Salustijev rojstni kraj: L. Od tod adj. Amiternus 3 amiternski: cohors V., ager Mart. Amiternīnus 3 amiternski: Plin., ager L.; subst. Amiternīnī -ōrum, m Amiternjani, preb. Amiterna: L., Plin.

Ammiānus (-ī) Marcellīnus -ī, m Amijan Marcelin, sredi 4. st. po Kr. (bržkone v Antiohiji v Siriji) rojeni Grk, ki je spisal Rerum gestarum l. XXXI, zgodovino rim. države od Nerve do Valenta (od l. 91 do 378 po Kr.); prvih 13 knjig se je izgubilo: Cod. Th.

Ammonītēs (Ammanītēs) -ae, m Amonit (Amanit), nav. pl. Ammonītae -ārum, m (Ἀμμανῖται) Amoniti, ljudstvo ob vzhodni palestinski meji: Vulg. Kot adj. Ammanites regio Vulg. amanitska dežela, tudi samo Ammanites (sc. regio): abiit in Ammaniten Vulg. v amanitsko deželo, na Amanitsko. Od tod subst. Ammonītis -idis, acc. pl. -idas, f (Ἀμμανῖτις) Amonitka: Vulg.

ammortire v. tr. (pres. ammortisco)

1. omrtvičiti:
il freddo gli aveva ammortito le membra od mraza so mu otrpnili udi

2. pren. ublažiti, umiriti

amō -āre -āvi -ātum

1. ljubiti (iz nagnjenja, strastno, naspr. odisse; diligere ljubiti iz spoštovanja, občudovanja, naspr. neglegere, spernare), rad imeti koga; o osebah: odi et amo Cat., ceteris odio est, ab his amatur Ci., Nicen uxorem vir amabat Ci., avus tuus amavit unice patriam (personificirano) Ci.; amare se ali se ipsum samega sebe ljubiti, biti vase zaljubljen, sebično misliti, biti sebičen: licet ipsi nos amemus Ci., nisi nosmet ipsos valde amabimus Ci., se ipsum amans Ci. sebičnež; amare inter se Pl., Ter., Ci. ep. med seboj se ljubiti.

2. s stvarnim obj. ljubiti = rad videti, ceniti, čislati, komu prijati, ugajati, všeč biti kaj, vnet, navdušen biti za kaj; rad kaj storiti, običajno kaj delati (v sl. tudi z nedovršnikom [ponavljalnikom] glagola, ki je v lat. odvisen od amare): litteras N., amat otia V., odit populus luxuriam, non amat profusas epulas Ci., ea, quae secundae res amant S. kar sreča rada vidi, kar sreči sledi, hoc amat H. za to je vnet (navdušen), quin teque et tua amares H., amat ianua limen H. so rada zaprta, non omnes eadem mirantur amantque H., hoc Arruntius amare coepit Sen. ph. ta izraz se je Arunciju priljubil, Nilus amet alveum suum Plin. iun. ostani v svoji strugi, lens amat solum tenue Plin. leči prija, amoenos colores amant oculi Aug.; z inf. ali ACI: hic ames dici pater H. daj se tu rad imenovati očeta, amat scripsisse ducentos versus H. posebno rad napiše, tecum vivere amem, tecum obeam libens H. bi rada (z veseljem) živela, umrla, amat claustra rumpere H., amant iacēre H. radi (= pogosto) ležijo = poležavajo, quae ira fieri amat S. kar jeza rada vidi, da se zgodi = kar jeza rada stori, quo pinus ingens albaque populus umbram hospitalem consociare amant H., aurum... perrumpere amat saxa H.; v pozni lat. brezos.: ut apud deum fieri amat Aus.

3. strastno, pohotno ljubiti, ljubimkati, zaljubljen biti: aliquem Kom., V. idr., aliquam misere Ter., aliquam amare coepisse perdite Ter. na smrt se zaljubiti v kako (deklico), ut ameris, amabilis esto O., si vis amari, ama Sen. ph., ut ameris, ama Mart., quod amo, amas, amat Pl. moja, tvoja, njegova ljubica; poseb. abs. ljubico (ljubice) imeti, dekle (dekleta) imeti, ljubezensko razmerje imeti, evfem. = slast(i) ljubezni uživati: meum gnatum rumor est amare Ter., amare a lenone Pl. ljubiti deklico, priskrbljeno od zvodnika, si puerilius his ratio esse evincet amare H., ibi primum insuevit exercitus... amare, potare S., qui ama(n)t Pl., Ter., V. zaljubljenec (zaljubljenci), ljubimec (ljubimci).

4. rekla pogovornega jezika:
a) si me amas, si quidquam me amas (kot vrivek v podporo kaki prošnji) če me (le količkaj) ljubiš, meni na ljubo: cave, si me amas Ter., adduc, si me amas, Marium Ci. ep., si quidquam me amas, hunc locum muni Ci. ep., si me amas, inquit, paullum hic ades H.
b) ita (sic) me dii (bene) ament ali amabunt Pl., Ter. tako naj mi bogovi pomagajo, Diespiter me sic amabit Pl. tako mi pomagaj Diespiter; elipt.: ita me Iuppiter (sc. amet ali amabit) Pl.; kot pozdrav: dii te ament Pl. bogovi naj ti pomagajo (naj te živijo).
c) amare aliquem de (in) aliquo, de (in) aliqua re ali s kavzalnim stavkom = dolžan (hvaležen, zahvalo dolžan) biti komu za koga, za kaj, zato, ker: ecquid nos amas de fidicina ictac? Ter., de raudusculo... multum te amo Ci. ep., in Atilii negotio te amari Ci. ep., te multum amamus, quod ea abs te diligenter... curata sunt Ci. ep.; tudi s samim acc. personae in abs.: bene facis; merito te amo Ter., ergo amo te Pl.; podobno: se amare in aliqua re sam s seboj zadovoljen biti zaradi česa: Tu ergo haec quomodo fers? Belle mehercule et in me valde amo Ci. ep.; tudi brez določila v abl.: credo... hunc me non amare (da ni zadovoljen z menoj), at ego me amavi (sem s seboj tembolj zadovoljen), quod mihi iam pridem usu non venit Ci. ep.; od tod (kot vrivek pri prošnjah, pozivih, vprašanjih) amabo ali amabo te (nikdar amabo vos) hvaležen (ti) bom = bodi tako dober ali prosim lepo: da mihi operam, amabo Pl., id, amabo, adiuta me Ter., fac, amabo Ter., amabo, quid ait? Ter., amabo te, advola Ci. ep., amabo, mea dulcis Ipsithilla,... iube ad te veniam Cat.; s finalnim stavkom: amabo te, ut illuc transeas Ter., amare ait te multum, ut... deferas Pl., amabo te,... ne... assignes Ci. ep. — Od tod

A. pt. pr.

I. kot adj.

1. act. amāns -antis, adv. amanter
a) ljubeč, ljubezniv, ljubezni poln, prijazen, dober komu, dobrohoten, naklonjen: frater carissimus atque amantissimus Ci., amantissima uxor T., amanter exspectare adventum alicuius Ci. ep., gravius de nobis querentur et amantius Ci., melius et amantius ille (fecit), qui gladium offerebat T., quocum... amantissime vixerat Ci.; večinoma z objektnim gen.: boni cives amantes patriae Ci. domoljubi, cruoris amans O., tui amantior quam temporis Ci. ep., fuit similitudinis quam pulchritudinis amantior Q. je bolj gledal na..., Metellus vir patriae amantissimus Ci. vnet domoljub, amantissimus rei publ. Ci., amantissimus quidam filii Val. Max. nadvse ljubeč (blag) oče, amantissima nostri natura Sen. ph. nam tako dobrotljiva (mati) narava.
b) met. (o stvareh, s katerimi se kaže ljubezen) ljubezniv, ljub, mil, prijazen: amantia verba O., amantissimis verbis utens Ci. ep., nomen amantius... maternum Ci.

2. superl. v pass. pomenu
a) o osebah srčno ljubljen (prijatelj): Aug., Hier., vale mi amantissime Fr.
b) o stvareh preljub(ek): amantissimae vineae Vulg.; neutr. pl. subst.: amantissima eorum Vulg. to, kar jim je najljubše, amantissima uteri Vulg.

— II. Kot subst. masc., fem. ljubeči, ljubeča, ljubitelj, ljubiteljica, zaljubljenec, zaljubljenka: aliud est amatorem esse, aliud amantem Ci., militat omnis amans O., neglectus amans Q., quis fallere possit amantem? V., incautus amans V., Iuppiter alto periuria ridet amantum O., pallor amantium violā tinctus H.

— B. subst. pt. pf. amāta -ae, f ljubljenka, ljubica: amatam apud aemulum cernens L., quae (Callisto) fuerat summo nuper amata Iovi O.; amātus -ī, m ljubljenec, ljubimec: Arionem Briander amicum habuit amatumque Gell., amatus Veneris Amm.

— C. adj. (gerundiv.) amandus 3 ljubezniv, ljubek: vox H. blagozvočen glas.

Opomba: Arh. fut. II. amāssō -is -int: Pl.