Franja

ūtilis -e, adv. ūtiliter (ūtī)

1. raben, (u)poraben, rabljiv, (u)porabljiv, koristen, služeč, rabeč, primeren, namenu primeren, sposoben, pripraven, v prid bivajoč, starejše hasnovit, prídoven ipd.: Pl., Ter., S., H. idr., miles emeritis non est satis utilis annis O., (sc. Germanos) posse iis esse utiles amicos C., utiles et salutares res Ci., pax mihi bello utilior videtur Ci., utilissimum ratus impendentem evitare tempestatem N., utiliter servire H., utiliter a naturā datum esse Ci., utilius starent etiam nunc moenia Phoebi O.; z abl. (s čim?): Plin. idr., et pedibus (sc. canis) et naribus utilis O.; z ad (čemu?, za kaj?): Pl., Ter., S., Plin. idr., homo ad nullam rem utilis Ci.; v enakem pomenu pesn.: tibia adesse choris erat utilis H. za spremljanje zborov; z dat. personae (komu?, za koga?): Pl., Ter., Ci., N. idr., locos sibi utiles amiserat S., non mihi est vita mea utilior Ci.; o stvareh (čemu?, za kaj?): Pr., Mart., Plin. idr., equi utiles bello O., dant utile lignum navigiis pinus V., fraxinus utilis hastis O., is mihi vir et suis et communibus rationibus utilissimus civis fore videtur Ci.; pesn.: fons infirmo capiti fluit utilis, utilis alvo H.; nam. dat. pesn. gen.: radix medendi (v novejših izdajah dat. medendo) utilis O. kot zdravilo; z in z acc. (glede na kaj, za kaj): res maxime in hoc tempus utilis L., parum utiliter in praesens certamen respondit L., utiliter in publicum T. sreča za občo blaginjo, za skupnost, na splošno; z inf.: Varr., Cels., Gell. idr., numquam est utile peccare Ci., saepe ne utile quidem est scire, quid futurum sit Ci.; z ACI: Miloni utile fuit Clodium vivere Ci., nec … eos utile est praeesse vobis, qui proximi invidiae sint L.; subst.: qui miscuit utile dulci H., sententiae de utilibus honestisque Q.; pl. n. tudi = potrebščine: L., Sen. ph., aliis utilibus onerare navem S.

2. kot jur. t.t. (ker ni zakona) opirajoč se na naliko (analogijo), temelječ na naliki (analogiji), analogen, naličen: actio, iudicium Icti., utiliter agere, stipulari, experiri apud iudicem Icti. prav, zakonito.

utrúditi utrújati to tire, to fatigue; to weary; to fag

utrúditi, utrújati koga to make someone tired
utrúditi, utrújati se to become tired (ali fatigued), to tire, to flag, to be tired out
do smrti utrúditi, utrújati to tire to death
popolnoma utrúditi, utrújati to tire out
droben tisk utruja oči small print is tiring to the eyes

utrudljív tiresome, tiring, fatiguing; wearing, wearisome

utrudljívo potovanje a tiring journey
ta tisk je utrudljív za oči this print is tiring to the eyes
utrudljívo dnevno delo tiring day's work
utrudljíva (= tečna, morasta) oseba wearisome person

utter¹ [ʌ́tə] pridevnik
skrajni, najvišji; popoln, dokončen, končno veljaven
pravno zunanji

an utter rogue popoln lopov, lopov in pol
he is an utter stranger to me on mi je popolnoma tuj (neznan)
to meet with an utter refusal naleteti na kategorično odklonitev
utter barrister pravno mlad odvetnik, ki sme na sodišču braniti samo zunaj ograje

vain [véin] pridevnik (vainly prislov)
brezuspešen, jalov, brez koristi, zastonjski; nadut, domišljav, nečimrn, bahaški; prazen, plitev, puhel, ničev; nepomemben, nebistven (razlika); (redko) bedast, trivialen

in vain, zastarelo for vain zaman, zastonj
a vain attempt jalov poskus
vain promises prazne obljube
vain discussions brezplodno razpravljanje
he is as vain as a peacock domišljav (prevzeten) je kot pav
she is vain of her beauty domišljava je na svojo lepoto
it was vain to protest protesti so bili zaman, niso nič zalegli
to take God's name (ali the name of the Lord) in vain religija po nemarnem izgovarjati božje ime (imenovati boga)

vandalski pridevnik
1. (o namernem uničevanju) ▸ vandálČeprav nekaj igral uničijo tudi otroci, jih je večina žrtev vandalskih pohodov. ▸ kontrastivno zanimivo Néhány játszótéri eszközt a gyerekek is tönkretesznek, de a legtöbb a vandalizmus áldozatává válik.

2. v zgodovinskem kontekstu (o Vandalih) ▸ vandál

várati to deceive; to cheat; to delude; to dupe; to impose (upon); to trick; to swindle

naši čuti nas često varajo our senses often lead us astray
ta žena vara svojega moža this woman is unfaithful to her husband
várati se (motiti se) to be mistaken
varaš se you are mistaken
várati se v kom to be deceived in someone
várati se to deceive oneself, to delude oneself
pustiti se várati to be a dupe (od koga of someone)

váren safe; secure

váren pred safe from
na várnem in safety
absolutno, popolnoma váren (pogovorno) as safe as houses
toliko bolj várno so much the safer
váren kraj a safe place
váren pred napadi secure from attacks
váren obstoj, eksistenca a secure existence
váren pred nevarnostjo secure from danger
várna investicija a safe investment
most ni váren the bridge is not safe
biti na várnem to be on the safe side
biti váren pred volkovi to be safe from the wolves
hraniti kaj na várnem to keep something safe
tu smo na várnem pred vetrom here we are sheltered from the wind
moje življenje ni več várno my life is no longer secure
ni várno dotakniti se tega psa it is not safe to touch this dog, beware of the dog!
zdaj se čutimo várne we feel safe now
várno sem ga spravil (spremil) domov I saw him safe home
spravil sem ga na várno I have taken him to (ali put him in) a safe place
peljati na várno to lead to safety
položiti na várno mesto to put in a safe place

varuhinja človekovih pravic stalna zveza
(predstavnica ljudstva) ▸ emberi jogi biztos, ombudsmanO nevzdržnih razmerah so celo obvestili varuhinjo človekovih pravic. ▸ A tarthatatlan helyzetről még az emberi jogi biztost is értesítették.

vāstitūdō -inis, f (vāstus) opustošenje, pokončanje, pokončevanje, opustošenost, uničenje, porušenje: sic atratus taetra veste et vastitudine deformatus Acc. ap. Non., quae vastitudo haec aut unde invasit mihi? Acc. ap. Non., quae desiderio alumnum, paenitudine, squale scabreque, inculta vastitudine Pac. ap. Non., Pac. ap. Fest., uti tu (sc. Mars pater) morbos visos invisosque, viduertatem vastitudinemque, calamitates intemperiasque prohibessis defendas averruncesque Carmen vetus ap. Ca., ager derelinqueretur ac periret „squale scabreque, inluvie et vastitudine“ Varr. fr.

2. meton. neznanska (silna) velikost, grozljiva (grozna, strašna) velikost, orjaškost: quem ego ubi aspexi, virum memorabilem intui viderer, ni vestitus taeter, vastitudo, maestitudo praedicarent hominem esse Acc. ap. Non., is unus leo corporis impetu et vastitudine … animos oculosque omnium in sese converterat Gell.

vážen important (za to); momentous; weighty; significant

vážna oseba a person of importance
biti vážen to be of importance, to be important (ali weighty); to have importance; to import; to matter (za to); to be momentous; to signify; to be material
biti življenjsko vážen za to be vital to
je to vážno? does it matter?
(to) ni vážno it does not matter; it is of no consequence
to je komaj vážno it matters little, pogovorno it doesn't matter very much
to je silno vážno it is of the utmost importance
delati se vážnega to put on airs, to put on side, to give oneself airs, to get (ali to be) on one's high horse

vážnost importance; momentousness; consequence

to ni majhne vážnosti it is not a trivial matter
to je velike, silne vážnosti it is of the utmost importance
pripisovati čemu posebno vážnost to attach particular importance to something, to regard something as a matter of the greatest importance (ali moment), to set (great) store by something

vcepiti glagol
1. (vsaditi v zavest; privzgojiti) ▸ beleolt, oltMalo ljudi na pomembnih funkcijah se zaveda, kako neprecenljive so vrednote, ki jih starši z vzgojo vcepijo svojim naslednikom. ▸ Csak kevés fontos tisztséget betöltő ember van tudatában annak, mennyire felbecsülhetetlenek azok az értékek, amelyeket a szülők a nevelés során oltanak az utódaikba.
Trener nam je že tedaj vcepil v glavo, da je pomembna le ta tekma in da jo lahko dobi eno ali drugo moštvo. ▸ Az edző már akkor beleoltotta a fejünkbe, hogy csak ez a meccs a fontos, és hogy bármelyik csapat győzhet.

2. (vnesti v organizem) ▸ beültet, bead
Veliko otrok pa je s sorodniki center zapustilo, še preden so jim lahko vcepili vse odmerke cepiva. ▸ kontrastivno zanimivo Azonban a központot sok gyermek elhagyta a szüleivel, mielőtt beadhatták volna nekik a vakcina valamennyi oltását.
Raziskovalci so dva tuja gena vcepili v dedno zasnovo bacillusa anthracisa. Nova različica povzročitelja vraničnega prisada je bila odporna na cepiva. ▸ A kutatók két idegen gént ültettek be a bacillus anthracis genotípusába. A lépfene kórokozójának az új változata ellenállóvá vált a vakcinák ellen.

3. (vtisniti) ▸ beültet
Predlagal bi akcijo, da bi vsako podjetje v proizvodnji svojega izdelka vcepilo nekaj, kar bi bilo specifično. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan akciót javasolnék, melynek keretében minden vállalat a termékének a gyártási folyamatába valami speciálisat vinne be.
Fordovci pri Mondeu niso imeli veliko dela, ko so mu vcepili še več športnega duha, saj je že v osnovi zelo dinamičen avtomobil. ▸ kontrastivno zanimivo A fordosoknak a Mondeoval nem volt sok dolguk, a sportossága fokozásánál, mivel ez már alapjáraton is egy dinamikus jármű.

4. (vstaviti cepič v rastlino) ▸ beleolt, beolt
Cepič za brst odrežemo iz zrelega poganjka tekočega leta in ga vcepimo v urez podlage. ▸ Az oltóvesszőt a folyó évi zöld hajtásról metsszük le, és beleoltjuk az alanyon lévő hasítékba.

vèč more; plus

vèč kot... more than...
vèč (od njih) several
še vèč still more
vèč kot dovolj enough and to spare
vèč ljudi several people
ne vèč no more, no longer
vèč ali manj more or less
nič vèč no more
vèč dni several days, a day or two
vedno vèč in vèč more and more
nikoli vèč nevermore, never again
vèč kot enkrat more than once
vèč kot teden dni (kot en teden) for over a week
čim vèč, tem bolje the more the better
čim vèč dela, tem vèč potroši the more he works the more he spends
sem vèč kot zadovoljen I am more than satisfied
on ni vèč nesrečen he is no longer unhappy
ni ga vèč he is no more
bil si moj prijatelj, pa nisi vèč you used to be a fiend of mine but you aren't any longer
imam vèč denarja kot ti I have (ali pogovorno I've got) more money than you
vèč imaš, vèč hočeš imeti much will have more
vèč jih je kot nas there are more of them (than of us)
ne odlašaj vèč! delay no longer!, pogovorno don't put it off any longer!
nič vèč me ne zebe I don't feel cold any longer
vèč od njih poznam I know several of them
nimam vèč denarja I have no money left, I have no more money
spoznal, srečal sem se z vèč člani kluba I met several members of the club
ne misli vèč na to! don't think of it any more!, pogovorno forget it!
nisem mogel vèč molčati I could not remain silent any longer
ne bom vèč čakal I shall not wait any longer
ne maram vèč slišati nobene besede o tem I don't want to hear another word about it
od takrat ga nisem vèč videl I have not seen him since (then)

večér (od 17. do 22. ure) evening, (od 22. ure) night

dober večér! good evening!
večér pred praznikom eve
božični večér Christmas Eve
novoletni večér New Year's Eve
preživeti večér v zabavi (= krokati) to make a night of it
proti večéru towards evening
danes večér this evening, tonight
delati od jutra do večéra to work from morning till night (arhaično from morn till eve)
večér se dela it is growing dark, night is approaching
lepega jesenskega večéra one fine autumn evening

večeríti se to get dark

večerí se it is getting dark, it will soon be nightfall

večerja samostalnik
1. (obrok hrane) ▸ vacsoraRibo si je skuhal za večerjo in jo pojedel. ▸ Halat főzött vacsorára és megette.
Vsak večer zame skuha večerjo, tudi če greva potem ven. ▸ Minden este vacsorát főz nekem, akkor is, ha elmegyünk otthonról.

2. (dogodek) ▸ vacsora

véčnost eternity; perpetuity

že cela véčnost je, da... it is ages since...
celo véčnost te nisem videl I haven't seen you for ages (ali for a month of Sundays)

védeti to know; to be aware (of); to realize

zanesljivo védeti to be positive about
védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
vem za nekoga, ki... I know of someone who...
kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
pa še kako dobro to vem! don't I know it!
bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
ne védeti za kaj to be ignorant of something
rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
ali še veš? do you remember?
ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn