Franja

trȉčan -čna -o otrobov: -a kiselica vrsta juhe

tridacna -ōrum, n (gr. τρί in δάκνω) tridákne, vrsta jegulje: in Indico mari Alexandri rerum auctores pedalia inveniri prodidere, nec non inter nos nepotis cuiusdam nomenclatura tridacna appellavit, tantae amplitudinis intellegi cupiens, ut ter mordenda essent Plin.

trifax -acis, abl. -acī, f trífaks (trífaka), vrsta dolgega kopja: aut permarceret paries percussus trifaci Enn. ap. Fest., hasta, pilum, phalarica, semiphalarica, soliferrea, gaesa, lancea, spari, rumices, trifaces, tragulae, frameae, mesanculae … Gell.

triglasno petje stalna zveza
glasba (vrsta petja) ▸ háromszólamú éneklés

trigonometrič|en [é] (-na, -no) trigonometrisch
trigonometrična vrsta matematika trigonometrische Reihe
trigonometrična mreža das Dreiecksnetz
trigonometriča točka pri triangulaciji: trigonometrischer Punkt
trigonometriče funkcije matematika trigonometrische Funktionen množina

trigonometrisch Mathematik trigonometričen; trigonometrische Funktionen trigonometrične funkcije; trigonometrische Reihe trigonometrična vrsta, Fourierjeva vrsta

triorchis, acc. -chem, f (gr. τριορχίς trimoden) triórhis

1. vrsta sokola, kanja, mišar (Falco buteo Linn.): Plin.

2. vrsta tavžentrože (zlatega grmička): Plin.

tritomus -ī, m (gr. τρίτομος trirez) trítom = trirez, morska riba, vrsta tuna: Plin. (32, 151).

Opomba: V izdajah tudi tritomum -ī, n ali trītōn -ōnis, m.

Trītōn -ōnis, m (Τρίτων) Tríton

I. sin Neptuna in nimfe Salacije, morsko božanstvo, ki se vozi s konji ali morskimi pošastmi in na Neptunovo povelje trobi na školjko, da pomiri razburkano valovje: Ci., V., Cl., Hyg. idr., Neptunus caeruleum Tritona vocat O.; pl. Trītōnēs Trítoni, morska božanstva, demoni, ki služijo drugim božanstvom: V., Plin.; šalj. metaf. ljubitelji ribnikov: isti piscinarum Tritones Ci. ep.; meton. Trītōn Tríton, ime ladje (po podobi na ladijskem kljunu): hunc vehit Triton V. —

II. ime dveh jezer:

1. jezero ob Mali Sirti v Afriki z istoimensko vanj se izlivajočo reko, po egiptovsko-grških mitoloških zgodbah rojstni kraj več božanstev, poseb. Palade (Minerve), ki jo Hom. zato imenuje Τριτογένεια: Mel., Lucan., Stat., Cl. Od tod adj.
a) Trītōniacus 3 (Τριτωνιακός) trítonski, tritoníjaški, pesn. = Páladin: harundo O. trstenica, ki jo je iznašla Palada.
b) Trītōnis -idis in -idos, acc. -ida (Τριτωνίς) α) trítonska, k reki (jezeru) Tríton sodeča: Tritonis palus Sil. ali kot subst. f Tritonis Sil. Tritonsko jezero, jezero Triton, Pallas Tritonis Lucr. tritonska Palada = subst. Tritonis V., O. Tritonka. β) meton. páladski, Páladin: pinus O. = ladja Argo, ki so jo baje zgradili po Paladinem navodilu, arx O. Paladin grad, Paladino mesto = Atene; od tod subst. Tritonis Stat. od Tritonke (Palade) narejena in zato njej posvečena oljka.
c) Trītōnius 3 (Τριτώνιος) trítonski, tritónijski: Pallas virgo V. = subst. Trītōnia V., O. Tritonka, Tritonijka, Palada. Subst. Trītōnida -ae, f Trítonka, Pálada: M.

2. jezero v Trakiji; kdor se je devetkrat potopil v njegove valove, se je baje spremenil v ptico; to jezero imenujeta O. in Lact. Trītōniaca palūs Trítonsko jezero (močvirje). —

III. tríton, morska riba, vrsta tuna: Plin. (32, 153; dvomljivo mesto; prim. tritomus).

trochis, acc. -in, f (gr. τρόχις) tróhis, vrsta figovega vina: sic fit et sycites e fico, quem alii pharnuprium, alii trochin vocant Plin.

trohej samostalnik
pesništvo (vrsta ritma) ▸ trocheus

tropsko drevo stalna zveza
(vrsta drevesa) ▸ trópusi fa

trūcta -ae, f in trūctus -ī, m (gr. τρώκτης) trúkta, vrsta postrvi: Isid., Plin. Val.

truffe [trüf] féminin, botanique gomoljika; konica pasjega smrčka; (familier)

quelle truffe! kakšen tepec; idiot!
truffes pluriel en chocolat vrsta čokoladne slaščice
faire déterrer les truffes par les chiens, par les porcs izkopati gomoljike s pomočjo psov, prašičev
dinde féminin aux truffes pur(ic)a z gomoljikami

trychnos -ī, f bot. = strychnos tríhnos, vrsta razhudnika (pasjega zelišča): Plin. — Soobl. trychnum -ī, n: Plin.

tŭber² -eris, m, f (domnevno afr. tuj.) bot.

1. m túber, vrsta jabolk ali breskev: Plin., Col., Suet., Mart. — Soobl. tŭbur -uris, m, f.
b) f túber(a), drevo, na katerem raste tako sadje: Col., Plin., Pall.

tūber¹ -eris, n (iz kor. *tūbh- (paralelni kor. k *tu-m- v tumēre))

1. vsak izrastek na telesu, grba, bula, novotvorba, oteklina, nabreklina, tumor, tvor, uljé (starejše gluta): cameli, boum Plin., tuber est totum caput Ter. vsa glava je v bulah = vsa glava je ena sama bula; pren. tubera bule = velike napake (naspr. verrūcae mehurčki = male napake): qui, ne tuberibus propriis offendat amicum, postulat, ignoscet verrucis illius H.

2. metaf.
a) lesna grča, hrga: Plin.
b) bot. gomólj (gomòlj), starejše gomoljíka: tubera radicis rotunda Plin. okrogla gomoljasta korenika.
c) bot. vrsta gob, mavrah, smrček in morda poseb. gomoljika (starejše lanož): Plin., Iuv., Mart.
d) bot. tuber terrae = cyclamīnos cikláma, kokórik (kokorík), starejše kozja repica (Cyclamen europaeum Linn.): Plin.
e) krtina (kot psovka): recte, videbo te in publicum, mus, immo terrae tuber Petr.

Turius 3 Túrij(ev), ime rimskega rodu, npr. Q. Turius Kvint Turij: Ci. ep.; C. Turius Gaj Turij: H. — Od tod adj. Turiānus 3 Túrijev, túrijski, turijánski: hereditas (Kvinta Turija) Ci. ep., cassia Dig. (posebna vrsta te rastl.; gl. casia).

turkey [tə́:ki] samostalnik
zoologija puran, purica
ameriško, sleng polomija, neuspeh (filma, gledališke igre)
ameriško, pogovorno resnica, dejstva

turkey cock purman
turkey hen purica
turkey poult puranček
turkey trot vrsta plesa (v času 1. svetovne vojne)
red as a turkey rdeč kot puran (kot rak) (od jeze)
to talk (cold) turkey ameriško, pogovorno, figurativno naliti čistega vina, odkrito govoriti, brez ovinkov povedati
talk turkey! na dan z besedo!

Turkish [tə́:kiš]

1. pridevnik
turški

Turkish bath turška (parna, potilna) kopel (z masažo)
Turkish delight, Turkish paste vrsta slaščice; želé bonbon
Turkish music janičarska godba
Turkish tobacco turški, orientalski tobak
t Turkish towel frotirka, brisača za frotiranje

2. samostalnik
turški jezik