Franja

pol-luō -ere -luī -lūtum (por [= pro] + luere; gl. por)

1. (u)mazati, onesnažiti (onesnaževati), onečediti (onečejati): ore dapes V., ora cruore O., polluti et aspersi maculis Lact.

2. metaf. onečastiti (onečašč(ev)ati), (o)skruniti (oskrunjati), onečediti (onečejati), zlorabiti (zlorabljati), (raz)žaliti, užaliti, prizade(va)ti, (o)sramotiti, (o)škodovati: iura scelere, religiones, caerimonias stupro Ci., avaritia polluit omnia S., Iovem Pr., formam auro Tib., nobilitatem familiae T., paelicem regiam T., coniuges nomine amicorum polluuntur T., ieiunium, ieiunia Fr. — Od tod adj. pt. pf. pollūtus 3
a) oskrunjen, razžaljen: polluta sacra Ci., p. amor V.
b) nečist, nečednosten, nemoralen, zavržen, (pre)grešen, sprijen, izprijen, izpriden, izprevrnjen, sprevrnjen, pokvarjen: Lucan., licentia S., pollutae nec matronae solum, sed omnis ordinis feminae L., princeps T., dives, scelesta pollutaque femina, pollutissimus senex Ap., pollutior senectus Sil., os Gell.; o stilu: dicas fortasse: „quid in orationibus meis novicium, quid crispulum, quid fuscum, quid purpurisso litum aut [t]umi[dum aut] pollutum?“ Fr.

Opomba: Dep. soobl. polluor z acc: deorum templa pollutus stupris et humano sanguine Lamp.

Polyclētus in (nav.) Polyclītus -ī, m (Πολύκλειτος) Poliklêjt, slaven grški kipar iz Sikiona, Periklov sodobnik: Ci., Mart., Plin., Prud., Sid.; pl. Polycliti Ci., T. umetniki kot Poliklejt. — Od tod adj. Polyclētēus 3 ali Polyclētīus 3 Poliklêjtov: pectus Corn., caelum Stat.

Polydamās -antis, acc. -anta, m (Πολυδάμας) Polidamánt

1. Trojanec, Hektorjev prijatelj, Pantojev sin: Pr., O., Pers.

2. neki atlet: Val. Max. — Od tod Polydamantēus 3 Polidamántov, polidamántski, polidamantéjski: arma Sil.

Opomba: Po dor. Πωλυδάμας merijo pesniki Pōlyd … ; nekateri starejši izdajatelji se po ohranjenih rokopisih in po jon. obl. Πουλυδάμας odločajo za Pulydamas.

Polydōrus -ī, m (Πολύδωρος) Polidór, Priamov sin, je bil izročen Polimnestorju, kralju Bistonov v Trakiji. Polimnestor ga je umoril zaradi obilice zlata, ki jo je Polidor prinesel s seboj: Ci., V., O. — Od tod adj. Polydōrēus 3 Polidórov, Polidórjev, polidoréjski: sanguis O.

Polyxena -ae, f (Πολυξένη) Polikséna, Priamova hči, Ahilova ljubica; Ahilov sin Pir jo je kot žrtev daroval na očetovem grobu: O., Hyg.; soobl. Polyxenē: Sen. tr. — Od tod adj. Polyxenius 3 Poliksénin, Polikséne (gen): caedes Cat.

Pōmētia -ae, f Pométija (Pomécija), prastaro mesto Volskov v Laciju: L.; popolni obl. Suessa Pōmētia, tudi samo Suessa (gl. Suessa). — Soobl. Pōmētiī -ōrum, m Pométij(c)i (Pomécij(c)i): V. — Od tod adj. Pōmētīnus 3 pométijski (pomécijski): populus Ca., manubiae L.

Pōmōna -ae, f (pomum) Pomóna = Sadjevka, Sadjarka, boginja sadja: Varr., O.; meton. = sadna drevesa, sadje: Plin. — Od tod adj. Pōmōnālis -e Pomónin: maximae dignationis flamen Dialis est inter quindecim flamines, et cum ceteri discrimina maiestatis suae habeant, minimi habetur Pomonalis, quod Pomona levissimo fructui agrorum praesidet pomis Varr.; subst. Pōmōnāl -ālis, n Pomónino svetišče: Pomonal est in agro Solonio, via Ostiensi ad duodecimum lapidem deverticulo a miliario octavo Fest.

Pompēī (in Pompēiī) -iōrum, m (pl. od Pompēius = „naselbina rodu Pompejev“) Pompêji, mesto v južni Kampaniji 20 km jugovzhodno od Neaplja; l. 79 po Kr. ga je zasul Vezuv(ij) ob svojem izbruhu, danes je večji del mesta izkopan: L., Sen. ph. — Od tod adj. Pompēiānus 3 pompêjski: vinum Plin.; subst.

1. Pompēiānum -ī, n (sc. praedium) Pompeján(um) = Pompêjsko, Ciceronovo podeželsko posestvo blizu Pompejev: Ci.;

2. Pompēiānī -ōrum, m Pompejáni, Pompêjci, preb. Pompejev: Ci.

Pontia -ae, f Póntija (Póncija, zdaj Ponza), otok v Tirenskem morju ob obrežju Lacija: L., Suet.; pl. Pontiae -ārum, f Póntiji (Pónciji) = otok in naselbina na njem: L., pa tudi = skupina majhnih otočkov okrog Pontije (Poncije), Póntijski otoki (Póncijski otoki): Varr., Mel., Suet. — Od tod preb. Pontiānī -ōrum, m Pontijáni (Poncijáni), Póntijci (Pónciji): L.

2. otok pri Krku: Plin.

ponti-fex -ficis, m (pōns in facere)

I. póntifeks, pontífik, višji svečenik, nadsvečenik. Rimljani so besedo izpeljevali iz pons in facere, pontifex torej = „postavljavec mostu“; ta domneva je tudi danes splošno sprejeta, čeprav so nekateri o njej dvomili. Ime so pontifiki dobili zato, ker so ponovno zgradili „Količasti most“ (Pons Sublicius), in sicer iz lesa. Količasti most, ki je bil najstarejši most v Rimu in je bil sprva grajen iz kamna, so Rimljani podrli, da so Rim obvarovali pred napadom Etruščanov; podiralce je branil Horacij Kokles. Pontifiki so ga ponovno zgradili, vendar iz lesa, da bi ga v primeru nuje zlahka ponovno podrli: collegium pontificum kolegij pontifikov, pontifiški zbor, je sprva štel 4, pozneje 8, naposled (v času Sule) 15 članov; njihova naloga je bil nadzor nad bogoslužjem in rimsko religijo nasploh: Varr., Ci., L., H., O. Vodja (načelnik, predsednik, prvomestnik) tega kolegija (zbora) je bil pontifex maximus najvišji póntifeks (pontífik), veliki svečenik: Ci., L., Plin. iun., Val. Max. idr.; pontifices minores so pomočniki ali pisarji (kolegija) pontifikov: Ci., L. pontifices seu minores seu maximi Lact. —

II.

1. (v krščanstvu) škof: Sid.

2. judovski veliki duhovnik: pontifex, id est sacerdos maximus Vulg., Caipham pontificem Vulg. — Od tod adj.

1. pontificālis -e pontífiški, pontífikov, pontifikálen, nadsvečeniški, nadsvečenikov, póntifeksa (pontífika, nadsvečenika, višjega svečenika; gen.): auctoritas Ci., insignia L., honos, sacrum O., ludi Suet. (igre, ki jih je priredil pontifex maximus ob nastopu svoje službe).

2. pontificius 3 = pontificālis: libri Ci., ius Ca. fr., Ci., L., Plin., Macr., P. F., carmen Sen. ph., negotium Gell. subst.
a) pontificium -iī, n α) škofovska (škofova) oblast: Cod. Th. β) metaf. svobodna oblast, svoboda, pravica storiti kaj: is, cuius negotium id pontificiumque esset Gell., Arn., Cod. Th., Symm.
b) pontificiī -iōrum, m (sc. libri) pontífiške (pontifikálne, nadsvečeniške) knjige: unde ut in ritualibus et pontificiis [...] obtemperatur, observantibus sacerdotiis caute Amm.

3. pontificātus -ūs, m pontifikát, pontifiško (pontifikálno, nadsvečeniško) dostojanstvo, pontifiška (pontifikálna, nadsvečeniška) služba, višje svečeništvo, nadsvečeništvo: Ci., T., Vell., Suet., p. maximus Suet. dostojanstvo velikega svečenika.

pontus -ī, m (tuj. gr. πόντος)

1. morje (glede na glob(oč)ino), odprto („debelo“) morje: H., O., Lucr., Sen. tr. idr., freta ponti V., tellus quoque et aequora ponti V.

2. morsko valovje, morski valovi: ecce, maris magnā claudit nos obice pontus V.; tudi morski val: ingens pontus in pupim ferit V. — Kot nom. propr. Pontus -ī, m (Πόντος εὔξεινος) Pónt(us) = Črno morje: O., Plin., Mel., in Ponti ore Ci., ad confinia Ponti Val. Fl.; meton.
a) Pónt(us) = pontsko (črnomorsko) primorje: Auct. b. Alx., nec quicquam ad nostras pervenit acerbius aures, ut sumus in Ponto, perveniatque precor O. (prim. njegovo delo Libri (Epistulae) ex Ponto), Medea ex eodem Ponto profugisse dicitur Ci.
b) pokrajina Pónt, dežela v Mali Aziji ob južni obali Črnega morja med Bitinijo in Armenijo, (Mitridatovo) póntsko kraljestvo, kraljestvo Pónt: Ci., V., Vell. — Od tod adj. Ponticus 3 (Ποντικός) póntski, póntiški: terra O., mare L., T. Pont = Črno morje, fauces freti Pontici Sen. tr. = Traški Bospor, nux Plin. pontski (turški) lešnik, mus Plin. velika podlasica, hermelin, serpens Iuv. zmaj, ki čuva zlato runo v Kolhidi, triumphus Vell. pontski triumf = triumf nad Mitridatom, medicamina regis vincti Iuv. strup premaganega kralja = Mitridatov strup, radix Cels. rapontika (Rhaponticum Linn.) — Gr. obl. Ponticos: Heraclides Ponticos, Heraclidem Ponticon Varr.

Populōnia -ae, f (populārī) Populónija

I. boginja odvračalka (o)pustošenja, Junonin vzdevek: Sen. ph. ap. Aug., Arn., ut in templo, inquit, Iunonis Populoniae augusta mensa est Macr. —

II. mesto na obali Etrurije nasproti Elbe: V., Mel. — Soobl.

1. Populōnium -iī, n Populónij: Plin.

2. Populōniī -iōrum, m Populóniji: L. — Od tod preb. Populōniēnsēs -ium, m Populónijci: L.

porcīnus 3 (porcus)

I. svinjski: petimen Naev., offa Pl., vox Sen. ph., porcinum nomen adorare Petr. fr., caro Lamp., Cael., crura Cael., cerebrum Cael., cauda Fulg. Od tod subst.

1. porcīna -ae, f (sc. caro) svin(j)ina, svinjsko meso, svin(j)étina, prasétina: Pl., Valerianus ap. Vop., Aug., Cael.

2. porcīnum -ī, n svinjska noga, drog za privzdigovanje in premikanje težkih bremen: aut de Ulixe fabulam, quemadmodum illi Cyclops pollicem † poricino † (po nekateri izdajah porcino) extorsit? Petr. —

II. pren. kot voj. t.t. „svinjska glava“, neka klinasta bojna razporeditev: quam rem milites nominant caput porcinum Veg.,

por-rigō² -ere -rēxī -rēctum (iz *por-regō, gl. por)

1. iztegniti (iztegati, iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): Cu., Sen. ph., Sil., Lact., membra Ci., crus L., bracchia caelo O., trans pondera dextram H. (gl. pondus), porrecto iugulo historias audit H., Tityon … per tota novem cui iugera corpus porrigitur V.; occ.
a) porrigere manum (= gr. χειροτονεῖν) Ci. stegniti pri glasovanju = vzdigniti roko v znamenje odobravanja ali pritrditve.
b) po tleh iztegniti (stegniti), (na tla) podreti: hostem L., porrexit in herbis O., si quis ad ingentem frumenti semper acervum porrectus vigilet H. ležeč; od tod porrectus = na mrtvaški oder položen = mrtev, umrl: senex Cat.
c) obrniti (obračati), med. ležati, raztezati (razprostirati) se, segati: scopulus frontem porrigit in aequor O., Rhodope porrecta sub axem V. proti severu, locumque delegit, cuius pars altera colles erant clementer adsurgentes … pars in planitiem porrigebatur T., cubiculum porrigitur in solem Plin. iun., retro porrecta vestigia (naspr. antispectantia) Gell. nazaj obrnjene noge.

2. raztegniti (raztezati, raztegovati), poseb. kot voj. t.t., med. raztezati se, razprostirati se, segati: aciem latius porrigere S., iubet aciem porrigi Auct. b. Afr., porrecto agmine T., donec agmen per saltus porrigeretur T., porrecta in dorso (sc. Albani montis) urbs L., locus non planis porrectus spatiis H., quem ad finem porrecta loca aperta pertinebant C.

3. da(ja)ti, poda(ja)ti, (s)prožiti ((s)prožati), izprožiti (izprožati), (po)nuditi: Pr., Amm., Ap., Auct. b. Afr., Hier., Lact., alicui dextram manum Ci., manūs O., Cu., pocula dextris V., oscula lymphis O., poljubiti (poljubljati); metaf. da(ja)ti, nakloniti (naklanjati): et mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., praesidium clientibus opemque amicis Ci. (za)ščititi, pomoči (pomagati); preg.: dextram alicui porrigere „podati komu roko“ v pomoč = dobrotljivo pomoči (pomagati) komu, podpreti (podpirati) koga: quem ad modum mihi advenienti tamquam totius Italiae atque ipsius patriae dextram porrexerint Brundisini Ci.; abs.: porrigentes et dantes Ci., nolle accipere ab ultro porrigentibus Lact.

4. metaf.
a) razširiti (razširjati), (po)več(ev)ati, (po)daljš(ev)ati: spem longius Lact., munificentiam latius Ap., fama porrecta Ap., vectigalia H., brumales porrigit horas (sc. sol) O.; se porrigere raztezati se, sezati: iam fortuna Romana porrigere se ad orientalia regna, non contenta Italiae terminis, coeperat Iust., quis se tua porrigat fortuna O., ad homines quoque nascendos vim numeri istius porrigi pertinereque ait Gell.
b) skrbeti do kdaj za bolnika: ut aliquis porrigatur in id tempus, quod curationi locum praestet Cels.
c) pot(ovanje) nadaljevati: iter dexterum porrigam Ap., iter retrorsum porrigens Ap.
č) kot gram. t.t. zlog (dolžino zloga) podaljš(ev)ati, zategniti (zatezati): syllabam O. (naspr. corripere). — Od tod adj. pt. pf. porrēctus 3

1. raztegnjen, razširjen, razprostrt, širen, širok, dolg: planities Amm., Cael. idr., loca C. širne planjave, planities Amm., porrectā longitudine Cels., porrectior acies T., porrectior Ilva (naspr. brevior Sardinia) Sen. ph. fr.; pren.: porrectior frons Pl. jasno, vedro čelo; subst. porrēctum -ī, n
a) razsežnost, dolgost, dolžina: Epiri, Achaiae, Atticae, Thessaliae in porrectum longitudo Plin.
b) ravna (prema) črta (linija): Vitr., in porrectum G. v ravni črti (liniji) (naspr. in anfractum); pl.: porrecta camporum Min. ravnine, ravnice, ravne poti (naspr. collium flexa).

2. metaf.
a) (časovno) podaljšan, dolg: mora O.
b) kot gram. t.t. podaljšan, zategnjen (naspr. correptus): litterae syllabaeve Q.

Opomba: Sinkop. obl.: porgite Pl., V., porgebat Sil., porxit Stat., porgam Fest., porge Aus., porgens Ci. (Arat.), Val. Fl., porgere Gell., porgi Stat. — Vulg. pf. porregit It.

portātōrius 3 (portāre) namenjen prenašanju, prenašajoč: sella Cael. nosilnica, stol za nošenje. — Od tod subst. portātōria -ae, f nosilnica, stol za nošenje: Cael.

Portūnus -ī, m (portus) Portún, rimski bog pristanov in pristanišč: Ci., O., V., Lact. Od tod Portunālis -e portúnski, Portúnov: flamen Poeta ap. Fest.; subst. Portūnālia -ium, n portunálije, Portunov praznik, ki so ga obhajali 17. avgusta: Portunalia dicta a Portuno, cui eo die aedes in portu Tiberino facta et feriae institutae Varr.

posterus 3 (komp. k pos [gl. post], *pos-tero- ali *post-ero-), superl. postumus 3 (iz *post-mo- ali *pos-t*_e-mo; prim. osk. pustm[as] (= lat. postrēmae), posmom = lat. postrēmum). Ko se v adj. posterus ni več čutil komparativni pomen, je nastal novi komp. posterior -ius in superl. postrēmus 3 (prim. extrēmus).

I. posterus 3

1. sledeč, nastopen, naslednji, prihodnji, drugi: postero die Ci. (prim. loc. postrī-diē), postera nocte N., postero anno Ci., postero tempore N. v poznejšem času, pozneje, postero (sc. die) T., differt oppugnationem in posterum (sc. diem) C.; včasih pa je in posterum = in posterum tempus za prihodnost (naspr. in praesens, in praesentiā): Ci., L. idr., servare in posterum C.; postera aetas H. prihodnji rod(ovi), poznejši rod, potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci, p. laus H. slava pri potomcih, acies postera Iust. naslednjega dne.

2. subst.
a) posterī -ōrum, m prihodnji (bodoči) rod(ovi), poznejši rod(ovi), potomstvo, potomci, zanamstvo, zanamci: H., S., T., Plin. iun., Sen. ph., Suet. idr., expetantur eae poenae a liberis, a nepotibus, a posteris Ci.
b) posterum -ī, n poznejše, kasnejše, nekaj poznejšega, nekaj kasnejšega: posterum et consequens Ci. (= gr. ἐπιγεννηματικόν) (ne)kaj poznejšega in sledečega, postera et consequentia Ci. posledice (posledki) in učinki (naspr. prima prvi začetek (začetki)). —

II. postumus 3

1. zadnji: spes Ap.; subst. postumum -ī, n zadnje, poslednje: Tert.

2. večinoma o zadnjem sinu, rojenem po očetovi oporoki ali smrti (od tod iz ljudske etim. izhajajoča pisava post-humus) pozno (pozneje, najpozneje) rojen, posmrten: tua postuma proles V.; kot subst. postumus -ī, m poznorojenec, posmŕtnik, zadnjerojenec: Pl., Ci., Icti. idr.; postuma -ae, f poznorojenka, posmŕtnica, zadnjerojenka: Icti. — Kot nom. propr. Postumus -ī, m Póstum
a) Horacijev prijatelj, sicer neznan: H.
b) pesn. = Postumius: O. —

III. posterior -ius

1. poznejši, (bolj) zadnji, posterióren (naspr. prior, superior): Varr., Plin., prius verbum posterius facias H., posteriore loco Ci., pars prior apparet, posteriora latent O., oratores Ci. nazadnje omenjeni (naspr. priores), mensura O. mera zadnjih nog, zadnja noga kot mera; subst.
a) posteriōrēs -um, m = posteri: Icti.
b) posteriōra -um, n α) zadnja stran telesa (naspr. facies): Tert., belluina posteriora Ambr. β) zadnjica, rit(ka), guza: Lamp.

2. metaf.
a) poznejši, naslednji: posteriores cogitationes Ci., p. clades L., paulo aetate posterior Ci. malo mlajši, tempore posterius, re atque usu prius S.; acc. sg. n. adv. posterius pozneje, potlej, potem, nato: Ter., inde posterius Delphici responso erutus atque eodem loco sepultus N., iubet posterius ad se reverti Ci.
b) manjše vrednosti, manjvreden, slabši: Ter., nihil est posterius, nihil nequius Ci., posterius ducere aliquid Ci. —

IV. postrēmus 3

1. (najbolj, čisto, povsem) zadnji, poslednji (v krajevnem in časovnem pomenu): p. pagina (sc. litterarum) Ci., acies S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske), in agmine in primis modo, modo in postremis (v zadnji bojni vrsti), saepe in medio adesse S., alia prima ponet, alia postrema Ci., in postremo libro Iust. na koncu knjige, postremum impetum facere Cu.; subst. n postrēmum -ī (= postrēmī -orum, m) S. zadnja (bojna) vrsta, zadnja straža, zadnja četa, zaščitnica, rep (vojske); in vitae suae postremo Gell. ob koncu svojega življenja, ad postrema cantūs Gell. ob (na) koncu petja, mortis postrema Iust. zadnje odredbe (zadnja naročila) pred smrtjo, ad postremum Pl., C., L. idr. nazadnje, naposled, končno, slednjič, ad postremum usque S. fr. do zadnjega trenutka; acc. sg. n. adv. postrēmum zadnjikrat, zadnjič, poslednjič: Ter., Iust., in quo (sc. vestigio) p. institisset Ci., pa tudi = slednjič, naposled, nazadnje, končno: Ap., p. prolato indice eam arguit Iust.; pogosto abl. adv. postrēmō konec koncev, navsezadnje =
a) skratka, sploh: Kom., p. quid esse levius aut turpius C.
b) nazadnje, naposled, končno, zadnjič, (po)slednjič: S., ita p. eiciuntur Ci., p. expellet vivacior heres H.; poseb. pri naštevanju: primo … post … postremo C., primum … deinde … postremo V., Ci.

2. metaf. (najbolj, čisto, povsem) zadnji = najmanjše vrednosti, najmanj vreden, popolnoma ničvreden, najslabši, najhujši: postremus servorum Archelaus S. fr., M. Aemilius omnium flagitiosorum postremus S. fr., homines postremi locupletantur Ci., servitus omnium malorum postremum est Ci., nec tibi cura canum fuerit postrema V., ne zadnja = posebna. — Od tod nova poklas. komp. in superl.: ut possit videri nullum animal in terris homine postremius Ap., adulescentuli postremissimi Ap., omnium nationum postremissimum nequissimumque (sc. me) existimatote C. Gracchus ap. Gell., postremissimus omnium Tert.

Postumius 3 Postúmij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so bili:

1. P. Postumius Tubertus Publij Postumij Tubert, konzul, ki je l. 505 premagal Sabince: L., Plin.

2. A. Postumius Tubertus Avel Postumij Tubert, diktator, ki je dal l. 434 usmrtiti svojega sina, ker se ni držal njegovega ukaza: L., Val. Max.; v pesn. soobl. Postumus Póstum: O. Kot adj. = Postúmijev, postúmijski: via T., imperia Gell. Od tod adj. Postumiānus 3 Postúmijev, postúmijski, postumijánski: imperia L.

3. Sp. Postumius Albinus Spurij Postumij Albin, konzul, premagan pri Kavdiju l. 321: L.

Potentia² -ae, f Poténcija (Poténtija), mesto na Picenskem: Ci., L., Plin., Vell. — Od tod Potentīni -ōrum, m Potentíni (Poténcijci, Poténtijci), preb. mesta Potencija (Potentija):

potior -īrī -ītus sum (depon. k potiō -īre iz potis)

1. dobi(va)ti delež, deležen posta(ja)ti, polastiti (polaščati) se koga, česa, prilastiti (prilaščati) si kaj, nadvlad(ov)ati, obvlad(ov)ati, pod oblast (v oblast) dobi(va)ti, podrediti (podrejati) si, podjarmiti (podjarmljati, podjarmljevati, podjarmovati), dobi(va)ti, doseči (dosegati); abs.: libidines ad potiundum incitantur Ci.; večinoma z abl.: imperio, victoriā Ci., urbe Ci., oppido, totā regione N., campo V., monte O. priti (dospeti) do … , auso O., V. dovršiti (končati) tvegano dejanje (tvegan podvig), caede Stat. zagrešiti umor, umoriti, morte Aus. umreti; redkeje (kot v. denominativum) z gen.: castrorum, illius regni Ci., urbis S., Cu., vexilli L., Adherbalis, hostium paucorum S., potiti sunt Atheniensium Corn. podredili so si Atence, prevladali so (nadvladali so) nad Atenci; zelo redko (analogno po trans. glag.) z acc.: domum Pl. priti (prispeti, dospeti) do doma, urbem Ci., victoriam Iust., gloriam Corn.; ta raba izhaja iz gerundivnega sklada: spes potiundorum castrorum, urbis potiundae C., Capuae potiendae copiam fore L., ad potienda sperata L. da bi uresničili svoje nade, da bi videli uresničene svoje upe; pass.: nec tamen est potiunda tibi O. ne moreš je obvlad(ov)ati.

2. v oblasti (posesti, roki) ali v rokah imeti, imeti, posedovati: mari, oppido L., non diutinā regni administratione Iust., summā imperii N., voluptatibus Ci., aulā et novo rege T. v rokah imeti, obvladovati; z gen.: rerum potiri dobiti (v svoje roke) oblast = imeti dejansko oblast, imeti nadoblast, imeti oblast v svojih rokah (v teh pomenih le z gen.): N. idr., prudentissima civitas Atheniensium, dum ea rerum potita est Ci. (od tod qui rerum potiebantur Ci. = mogotci, mogočneži, mogočniki, vladarji, oblastniki, potentáti), regni potitur Aegisthus per septem annos Vell., potitus mortis Lucr. deležen smrti, umrl; z acc.: gaudia, commoda Ter. imeti, uživati; abs.: ii, qui tenent, qui potiuntur Ci. ep. ki imajo dejansko oblast.

Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: potitur Pl., Ter., V., O., Poeta ap. Ci., Col.; poteremur O.; poteretur Cat., Val. Fl.; poterentur L.; inf. poti Enn., Pac. ap. Non.; potirier Pl.