Franja

συν-θεάομαι med. ogledujem, opazujem kaj skupno s kom τί.

συν-ίημι [gl. ἵημι; praes. 2 sg. tudi ξυνίεις, 3 sg. ξυνίει, 3 pl. NT συνιοῦσι, impf. 1 sg. συνίειν, ep. impf. 3 pl. ξύνιεν, aor. ξυνέηκα, imper. ξύνες, med. 3 sg. σύνετο; NT συνιέω in συνίω] I. act. 1. pošiljam (spravljam) skupaj, spravim v prepir, zanetim prepir, ἔριδι μάχεσθαι naganjam, ščuvam k boju. 2. a) zaznavam, čujem, slišim, opazim τί τινος; b) umem, razumem, uvidim, spoznam, vem τινός, τινά, τὰ ναυτικά sem vešč mornarstva. II. med. 1. dogovarjam se. 2. = act. slišim τινός.

συν-ίστημι [gl. ἵστημι, pf. pt. ep. συν-εσταώς, ion. συνεστεώς] A trans. I. act. in pass. 1. postavljam (spravljam) skupaj, sestavljam; a) združujem, skupljam, zgoščam; b) ščuvam, podpihujem, razvnemam ἐπί τινα, ἔς τι, ἐπί τινι; ἀντίπαλον ἐμαυτῷ postavljam si sovražnika nasproti. 2. a) seznanjam, predstavljam, priporočam τινά τινι; b) NT kažem ἀγάπην, potrjujem δικαιοσύνην, hvalim ἐμαυτόν, povzdigujem. 3. a) dokazujem, izpričujem, razlagam NT; b) urejam, snujem, ustvarjam, povzročujem ὀλιγαρχίαν, μαντικὴν ἐμαυτῷ pridobivam si, Ἀσίην ἐμαυτῷ podvržem si, θάνατον ἐπί τινι obsodim koga na smrt. II. med. sestavljam (spravljam) sebi skupaj, ustvarjam (napravljam, povzročujem, nabavljam) sebi. B intr. in med. I. 1. prihajam skupaj, shajam se, stopim skupaj, združujem se, držim se skupaj. 2. zbiram se, derem skupaj, πόλεμος vojska se začenja, λέχος τινί vdajam se komu, možim se s kom a) uprem se, zarotim se, οἱ συνεστῶτες zarotniki; b) trčim skupaj, spoprimem se, borim se, prepiram se; γνῶμαι mnenja si nasprotujejo, se ne ujemajo; c) moram se s čim boriti πόνῳ; zabredem v kaj, zapletem se v kaj τινί, λιμῷ pridruži se mi kot tovariš glad; d) postanem, nastanem, začenjam se, izbruhnem πόλεμος; τής μάχης συνεστώσης v začetku bitke. 3. a) stojim skupaj (pri, s kom), držim, ostanem skupaj; b) stojim trdno, συνεστηκώς τινι trden, samostojen v čem; trajam dalje, živim, sem (pri rokah), τοῦτο συνεστήκεε ta boj je trajal (trpel), πάντα συνειστήκει vse je bilo urejeno; c) ustavim se, postanem, prestanem (z vojsko); d) držim s kom, pomagam komu; e) sestojim, sestavljen sem iz česa.

σύν-οιδα def. pf. s prez. pom. [gl. οἶδα; 2 sg. σύνοισθα, 1 pl. σύνισμεν, fut. συνείσομαι in συνειδήσω, ion. pf. 1 pl. συνοίδαμεν, plpf. 3 sg. συνῄδεε, 2 pl. συνῃδέατε] 1. vem kaj s kom vred, vem isto (kar ve kdo drugi), τινί τι vem kaj o kom, ἵνα τούτῳ ταῦτα συνειδῶμεν da izvemo, kaj misli storiti; σύνοιδα νόσον poznam bolezen; ἐμοῦ συνειδότος z mojo vednostjo. 2. σύνοιδα ἐμαυτῷ v svesti sem si, zavedam se, dobro vem, ἀμαθίαν poznam svojo nevednost; veže se: a) navadno s pt. α.) v nom. σύνοιδα ἐμαυτῷ σοφὸς ὤν da sem moder, πάντα ἐψευσμένος αὐτόν da sem ga popolnoma prevaral; β.) v dat. συνοίδαμεν ὑμῖν ἐοῦσι προθυμοτάτοισι da ste, μοὶ θνῄσκοντι συνείσῃ boš priča moje smrti, συνῄδη ἐμαυτῷ οὐδὲν ἐπισταμένῳ dobro sem vedel, da nič ne razumem, τοῖς λόγοις ξύνοιδα οὖσιν ἀλαζόσιν vem, da so besede bahave; γ.) v acc. χθόνιον ὄντα, ἄχη πίτνοντα; εἰ τέοισί τι χρηστὸν συνῄδεε πεποιημένον ako je vedel, da je kdo izvršil kak nenavaden čin; b) s ὅτι, ὡς ali indir. vpraš. ξυνίσασ' εὐναί, ὅσα θρηνῶ, εἰ ἐπιορκῶ, ξύνοιδα ἐμαυτῷ, ὅτι οὐκ ἂν καρτερήσαιμι. 3. subst. a) συνειδώς sovedec, sozarotnik οἱ συνειδότες τὴν πρᾶξιν; b) τὸ συνειδός znanje, vednost stvari.

συν-οικοδομέω 1. hkrati sezidam, zgradim skupno. 2. zidam, zlagam; pass. NT vzida me kdo ἔν τινι εἴς τι.

συν-ομολογέω 1. zlagam se, pritrjujem, priznavam, τί kaj, obetam τινί τι. 2. zedinim se, dogovorim se, pogodim se s kom glede česa τινί τι.

συν-τείνω 1. trans. a) napenjam νεῦρα, nategujem, priganjam δρόμημα κυνῶν, σεαυτὸν ξύντεινε pazi; στέργηθρα φρενῶν tesneje zvežem, pritegnem; b) obračam, nanašam na kaj εἴς τι. 2. intr. merim na kaj; napenjam se, trudim se.

συν-τελέω 1. a) dokončam skupno s kom, končam, popolnoma dovršim, izpolnim; pass. končam se, izpolnim se, minem NT; b) διαθήκην sklepam zavezo NT. 2. prispevam, pošiljam τί τινι, plačujem (davke) skupaj s kom, spadam k davčni skupini, n. pr. εἰς τοὺς ἱππέας k viteškemu stanu; sem podvržen davku, sem podložen.

συν-ωθέω porivam, tlačim, stiskam τὶ εἰς, πρός τι.

συν-ωφελέω pomagam, koristim s kom vred, τινὰ εἴς τι komu v čem; pass. imam hkrati korist.

συ-ρρήγνῡμι [pass. fut. συρραγήσομαι, aor. συνερράγην, pf. συνέρρωγα] 1. trans. zlomim, polomim, starem, poderem, κακοῖς συνέρρηκται je potrt (strt) od zla. 2. intr. a) ποταμοὶ συρρηγνῦσι ἔς τι se stekajo (družijo) s šumom; b) udarim se, spoprimem se τινί; c) πόλεμος se vname, se začne, nastane.

συ-σκευωρέομαι d. m. grem komu na roko, pripravljam kaj hkrati s kom τί.

συ-σκοπέω ogledujem, preudarjam kaj skupno s kom τί.

συ-σπεύδω, συ-σπουδάζω prizadevam si, trudim se skupno s kom, pomagam komu, sodelujem, pospešujem τί τινι.

σφαδάζω 1. utripljem, brcam, spenjam se, postavljam se na zadnje noge (o ranjenem konju). 2. sem nestrpen, silno želim kaj, nestrpno koprnim po čem ἐπί τι.

σφάλλω [fut. σφαλῶ, aor. ἔσφηλα, pf. ἔσφαλκα, pass. pf. ἔσφαλμαι, aor. ἐσφάλην, fut. σφαλήσομαι] I. act. 1. storim, da kaj pade; podiram, rušim, omajam, mečem na tla, prekucujem, uničujem, slabim, (o)škodujem, spravljam v nesrečo. 2. pren. motim, begam, spravljam s pravega pota; varam, goljufam, zapeljujem, spravljam v zadrego (zmoto); τῆς γνώμης τινά zmedem komu naklepe (načrte). II. med. in pass. 1. omahujem, spotaknem se, padem (v nesrečo), propadem, doživim poraz. 2. poginem, zaidem v nesrečo, ponesreči se mi, imam škodo. 3. motim se, varam se, grešim, izgubljam kaj, oropa me kdo česa ἔν τινι, περί τι, γνώμῃ, τινός.

σφετερίζομαι med. prisvajam si, lastim si kaj τί.

σφόδρα adv. hudo, zelo, silno, vestno, οὐ σφόδρα τι ne ravno posebno, καὶ σφόδρα kajpada, seveda, gotovo, vsekako; τὸ σφόδρα prenapetost, sila.

σχολάζω (σχολή) 1. sem brez dela (posla), praznujem, počivam, mirujem, ἀπό τινος ne bavim se več s čim, ne ukvarjam se s kom, imam mir pred kom, ne nadleguje me več kdo, οἶκος σχολάζων prazna (osnažena) hiša. 2. a) imam čas za kaj ali za koga τινί NT; posvetim se čemu, ukvarjam se s čim πρός τι, sem učenec koga; b) omahujem, obotavljam se, mudim se.

σχολή, ἡ [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. brezdelica, brezdelje, prosti čas, mir(ovanje), počitek, τινός pred kom; odmor, ura počitka; σχολή ἐστι αὐτῷ ima čas, πρός τι za kaj, σχολὴ γίγνεταί τινι ἀπό τινος kdo dobi mir pred čim = se iznebi česa; σχολὴν ἄγω imam čas, praznujem, počivam, σχολὴν ἄγω ἐπί τινι posvetim prosti čas čemu, σχολὴν ποιοῦμαι πρός τι vzamem si čas za kaj, σχολὴν ἔλαβον vzel sem si čas, ἐπὶ σχολῆς, κατὰ σχολήν počasi, mirno. 2. a) kar kdo v prostem času dela, ukvarjanje v prostem času, predavanje, (znanstveni) pogovor, ἐπὶ σχολήν v znanstvene namene; b) šola NT. 3. obotavljanje, odlašanje, počasnost, lenoba, σχολὴν ἄγω odlašam. 4. adv. σχολῇ a) polagoma, počasi, leno; b) komaj, težko; εἰ δὲ μή … σχολῇ γε še manj.