coter [kɔte] verbe transitif označiti s številkami ali cenami, oštevilčiti; oceniti; figuré (visoko) ceniti; commerce označiti cene; notirati (na borzi); obdavčiti; redovati, oceniti (v šoli)
être coté à la bourse notirati na borzi
il est très coté visoko je cenjen, spoštovan
être bien coté par quelqu'un biti pri kom dobro zapisan
coter un devoir de l'élève oceniti dijakovo nalogo
devoir masculin bien coté dobro ocenjena naloga
Zadetki iskanja
- cōthōn -ōnis, m (semit.; Grki so besedo primerjali s κώϑων trebušast lončen vrč) s človeškimi rokami napravljen notranji pristan: cothones appellantur portus in mari interiores arte et manu facti P. F.; poseb.
1.
a) notranji ali vojni pristan v Kartagini z istoimenskim otokom: Serv.
b) notranji pristan pri Adrumetu v Bizaceni: Auct. b. Afr.
2. Cōthōn Koton, otok v Lakonskem zalivu pri Kitajri: Plin. ali v Egejskem morju: Mel. - cottabus -ī, m (gr. κότταβος) kotab, grška družabna igra, pri kateri so vino po kapljicah prelivali iz čaše v medeninasto posodo in po pljuskih presojali, ali ima kdo koga rad ali ne; od tod šalj. = pljusk: ne bubuli in te cottabi crebri crepent Pl. da ne bo volovska žila po tebi pljuskala.
- coucher [kuše] verbe transitif položiti v posteljo, dati spat (un enfant otroka); položiti, nagniti; nanesti (plast); v-, zapisati, vknjižiti; verbe intransitif spati, prenočiti, prenočevati
se coucher iti spat, leči (k počitku); skloniti se; zaiti, zahajati; masculin leganje k počitku; ležišče, prenočišče, spanje; astronomie zahod
coucher de soleil, de lune sončni, lunin zahod
aller se coucher iti spat
allez-vous coucher! (familier) pustite me pri miru!
être couché ležati
envoyer coucher quelqu'un poslati koga k vragu
coucher avec quelqu'un (familier) spati, ležati s kom, imeti z njim spolne odnose
coucher sur le carreau (familier) podreti, zrušiti; pobiti
coucher sur la dure na gali zemlji spati
coucher son écriture poševno, ležeče pisati
coucher dans le foin, sous la tente spati v senu, pod šotorom
coucher quelqu'un en joue (po)meriti na koga
coucher quelqu'un sur une liste, dans le testament vpisati koga v seznam, v oporoko kot enega od dedičev
coucher ses remarques par écrit pismeno zabeležiti, napisati svoje opombe
coucher le poil à quelqu'un prilizovati se komu
se coucher comme les poules iti s kurami spat
comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal - couleur [kulœr] féminin barva; barvitost, kolorit; barvilo; (politično) naziranje; pluriel nacionalna zastava; barva obraza
couleur antirouille zaščitna barva proti rji
couleur composite, binaire vmesna barva
couleur défectueuse slaba barva
couleur à détrempe tempera (barva)
couleur à l'eau, à l'huile vodena, oljnata barva
couleur génératrice, primaire, de fond osnovna barva
couleur locale, protectrice lokalna, varovalna barva
couleur à pastel pastelna barva (svinčnik)
boîte féminin de couleurs škatla za barve
crayon masculin de couleur barvni svinčnik
film masculin, photographie féminin, télévision féminin en couleurs barvni(a) film, fotografija, televizija
pâles couleurs (médecine) bledoličnost
en couleur pisan
haut en couleur (živo) rdeč, zaripel; figuré slikovit (slog)
sans couleur brezbarven
sous couleur de pod pretvezo, da ...
annoncer la couleur napovedati barvo (pri kartanju); familier povedati svoje namere
appliquer, coucher, étaler la couleur nanesti barvo
baisser, hisser les couleurs (marine) spustiti, dvigniti zastavo
changer de couleur nenadoma prebledeti, spremeniti barvo
en dire de toutes les couleurs à quelqu'un komu brezobzirno jih povedati
en faire voir de toutes les couleurs à quelqu'un komu vse neprijetne resnice povedati
jouer la couleur et non le sans-atout igrati barvo in ne brez aduta (kartanje)
mettre en couleur pobarvati
voir couleur de rose videti skozi rožnata očala
ne pas voir la couleur d'une chose ne dobiti stvari, ki nam je obljubljena ali dolgovana
en voir de toutes les couleurs (figuré) doživeti vse možne neprijetnosti
des goûts et des couleurs il ne faut pas disputer o barvah in okusih ne more biti prerekanja, vsak ima svoj okus - count2 [kaunt] samostalnik
račun; število; računanje, cenitev; glasovanje; rezultat; točka obtožnice; odlašanje; upoštevanje; ozir
to keep count of s.th. računati s čim
to lose count ušteti, zmotiti se pri računanju
out of all count nevšteven, neprešteven
to take count of s.th. prešteti, upoštevati kaj
on other counts v drugih pogledih
count of yarn številka prejice - country1 [kʌ́ntri] samostalnik
dežela, domovina, pokrajina; podeželje, vas
figurativno področje
parlament, britanska angleščina to appeal to the country razpustiti parlament; razpisati nove volitve; britanska angleščina, parlament raziti se
in this (ali our) country pri nas
cross country čez drn in strn
native country domovina
old country prejšnja domovina
right or wrong my country domovini se ne smemo nikdar izneveriti
in the country na deželi, na vasi
ameriško God's own country ZDA
foreign country tujina
to go up country iti v notranjost dežele
all over the country povsod - coup [ku] masculin udarec, sunek, mah; zabod; strel; met; pok; poteza; požirek; rana, poškodba; technique dvig
à coups de s pomočjo, s
à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup (za) to pot
à coup sûr (prav) gotovo, zanesljivo, nedvomno
à tout coup, à tous les coups vsakikrat, ob vsaki priliki
un autre coup drugič, drugikrat
au coup de midi točno opoldne
après coup pozneje, (ko je že) prepozno
du coup na to, zaradi tega, zato
de même coup obenem, istočasno, hkrati
par à-coups sunkoma
pour le coup, pour un coup to pot, enkrat
sans coup férir brez (vsakega) boja
sous le coup de pod učinkom, pod grožnjo
coup sur coup nepretrgano
sur le coup takoj
tout à coup nenadoma
(tout) d'un coup naenkrat
coup sur coup mah na mah, hitro zaporedoma
coup d'air prehlad
coup bas globok udarec (pri boksanju)
coups pluriel de bâtons batine
coup blanc, tiré en l'air strašilni strel
coup bleu modrica (na telesu)
coup de bonheur, du ciel sreča, srečen slučaj
coup au but polni zadetek
coup de chance srečen slučaj
coup de chien (marine) nenaden vihar, figuré nenaden, neprijeten dogodek
coup de couteau, d'épingle zbod z nožem, z iglo, z buciko
coup de dent ugriz
coup de désespoir obupanost
coup double (figuré) dve muhi z enim udarcem
coup d'épée dans l'eau (figuré) brezuspešno delo, udarec v vodo
coup dur hud, težak udarec; težavna stvar
coup d'eau vdor vode
coup d'éclat pozornost vzbujajoče dejanje
coup d'envoi (sport) prvi, začetni udarec
coup d'essai prvi, poskusni strel
coup d'Etat državni prevrat
coup de feu strel
coup de fil (familier) telefoniranje
coup de force nasilen prevrat, puč
coup de fortune srečen slučaj; udarec usode
coup de foudre, de tonnerre udarec strele, figuré strela iz jasnega, ljubezen na prvi pogled
coup de fouet udarec, pok z bičem, figuré spodbuda
coup franc (sport) prosti strel
coup de fusil strel iz puške, figuré, familier oderuška cena
coup de grâce milostni, smrtni sunek (zabod)
coup de grisou (minéralogie, mines) treskav zrak
coup de main (militaire) spreten napad z majhnim številom ljudi; familier pomoč
coup de maître mojstrska poteza
coup de mer butanje valov
coup monté skriven dogovor
coup d'œil bežen pogled, figuré pregled
coup de patte žaljiva, jedka beseda ali opazka
coup du père François izdajalsko dejanje ali zvijača
coup de pied brca
coup de pied de l'âne podla žalitev osebe, ki se ne more braniti
coup de pierre lučaj kamna
coup de pinceau poteza s čopičem
coup de poing udarec s pestjo
faire le coup de poing aktivno poseči v pretep
coup de pouce majhna, skromna pomoč
coup de sang možganska kap, izliv krvi; figuré, familier napad besnosti, pobesnelost
coup de sifflet žvižg
coup de soleil sončarica
coup de sonde poskus na slepo
coup de sonnette zvonjenje (zvonca)
coup du sort udarec usode
coup de téléphone telefoniranje, telefonada
coup de tête nepremišljeno dejanje ali sklep
coup de théâtre (théâtre) presenetljiv preobrat; presenetljiv dogodek
coup de torchon (figuré) pretep, metež
coup de vent piš, sunek vetra
cheveux masculin pluriel en coup de vent zmršeni lasje
échec et mat en trois coups šah in mat v treh potezah
un sale coup à quelqu'un hud udarec, nepošteno dejanje do koga
donner un coup à quelqu'un pretresti koga
donner un coup de balai, de brosse, de peigne à quelque chose malo pomesti, oščetkati, počesati kaj
avoir un coup dans le nez (populaire) biti več ali manj pijan
donner un coup de chapeau à quelqu'un komu se odkriti, izraziti mu spoštovanje
donner un coup de main, d'épaule à quelqu'un pomagati komu
donner un coup de téléphone poklicati po telefonu
donner un coup de trompe (automobilisme) dati znak s trobljo, hupo
être dans le coup biti udeležen pri kakšni stvari, vedeti za tajnost
être aux cent coups biti osupel, zbegan, razburjen
faire les quatre cents coups razuzdano živeti
faire d'une pierre deux coups pobiti dve muhi z enim udarcem
jeter un coup d'œil malo pogledati
monter le coup à quelqu'un prelisičiti, prevarati koga
manquer son coup ne uspeti, spodleteti v svojem naklepu, načrtu
porter un coup sévère à quelqu'un prizadeti hud udarec komu
en mettre un coup (familier) podvojiti vnemo, zelo se truditi
prendre un coup de vieux nenadoma se postarati
mourir sur le coup takoj, na mestu umreti
en prendre un coup (familier) dobiti poškodbo
j'en ai pris un coup to me je prizadelo, zabolelo
réussir un beau coup lep uspeh imeti, dobro uspeti
tenir le coup vzdržati, vztrajati
valoir le coup biti vreden truda
en venir aux coups spoprijeti se, spopasti se - couper [kupe] verbe transitif od-, po-, pre-rezati; od-, po-, pre-sekati; prečkati; krojiti; prekiniti, ločiti, razdeliti; zmešati (npr. z vodo); skopiti; prevzdigniti (karte); križati (pot); blokirati, zapreti (cesto); vrezati, gravirati
couper à quelque chose (populaire) uiti čemu, odtegniti se čemu
tu n'y couperas pas d'une amende ne boš ušel globi
se couper križati se (ceste), familier biti si protisloven; figuré urezati se, izdati se
se couper en parlant zagovoriti se
couper du blé žeti žito
couper bras et jambes à quelqu'un (figuré) ohromiti koga
couper par le plus court chemin ubrati najkrajšo pot
couper à travers champ teči čez polje
couper une carte s karto vzeti drugo karto (pri kartanju)
couper du roi s kraljem vzeti karto
couper chemin à quelque chose (figuré) zaustaviti kaj
couper le chemin à quelqu'un presekati komu pot
couper un cheveu, un fil en quatre dlako cepiti
couper court à quelque chose na kratko kaj prekiniti
se couper au doigt, se couper le doigt urezati se v, odrezati si prst
couper en deux prerezati na dvoje
couper l'équateur (marine) prepluti ekvator
couper la fièvre ustaviti vročico
couper l'herbe sous les pieds de quelqu'un (figuré) preprečiti komu načrte, prehiteti koga
couper la parole à quelqu'un komu v besedo vpasti
couper les ponts (figuré) prekiniti vse odnose
couper à, dans la racine zatreti v kali; popolnoma iztrebiti
se couper en quatre garati, opravljati več del hkrati
je me couperais en quatre pour lui zanj bi vse naredil
couper à la scie odžagati
couper le sifflet à quelqu'un (familier) utišati koga, k molku ga pripraviti
couper le souffle à quelqu'un (figuré) komu sapo vzeti
couper dans le vif v živo zadeti, uporabiti energične mere za ureditev zadeve
couper du vin rezati vino
couper les vivres (militaire) preprečiti dovoz (živeža)
ça me la coupe (populaire) to mi zapre sapo, onemim ob tem
donner sa tête à couper (figuré) pustiti si glavo odrezati, trdno zatrjevati
couper ras do golega ostriči - coupole [kupɔl] féminin kupola
la Coupole Francoska akademija
coupole blindée kupola pri tanku
coupole bulbeuse čebulasta kupola - cour [kur] féminin dvorišče; dvor, dvorjani; sodni dvor, sodišče; (v Parizu) slepa ulica
dans la cour na dvorišču
à la cour na dvoru
cour d'appel, d'assises, de cassation, disciplinaire prizivno, porotno, kasacijsko, disciplinsko sodišče
cour des comptes glavna kontrola
cour intérieure notranje dvorišče
Haute cour (de justice) visoko državno sodišče (ki more soditi ministru)
cour martiale vojno sodišče
cour de récréation šolsko dvorišče
dame féminin de la cour dvorna dama
la Cour des Miracles mestna četrt beračev, tatov, potepuhov
c'est une véritable Cour des Miracles to je pravo pravcato gnezdo tatov, beračev, zloglasen kraj
être bien (mal) en cour (vieilli) uživati kraljevo (ne)naklonjenost, figuré biti dobro (slabo) zapisan pri kom
faire la cour à quelqu'un skušati si pridobiti naklonjenost kake osebe
faire la cour à une femme dvoriti ženski
mettre hors de cour (juridique) odbiti (tožbo), ustaviti (postopek) - couronner [-rɔne] verbe transitif kronati, (o)venčati; obdajati; podeliti nagrado; izpolniti (želje)
couronner un livre podeliti nagrado knjigi
il s'est couronné en tombant pri padcu se je ranil na kolenu
se couronner pokriti se, prevleči se (de z); raniti si koleno (konj)
la fin couronne l'œuvre konec krona delo; konec dober, vse dobro - course [kurs] féminin (tekmovalni) tek, dirka; tekma; vožnja, pot; premikanje; gorska tura, vzpon; pluriel nakupovanje (živil itd.), opravki; nakupljene stvari
course d'automobiles, cycliste, de moto, de chevaux avtomobilska, kolesarska, motociklistična, konjska dirka
course à l'aviron, de bateaux à voile veslaška tekma, tekma v jadranju (regata)
course aux armements tekma v oboroževanju
course sur cendrée tek po tekmovalni progi, ki je pokrita z ugaski
course de côte(s) (automobilisme) gorska dirka
course éliminatoire izločilna tekma, predtekma
course essai poskusni tek
course de fond, de demi fond tek na dolge, na srednje proge
course de(s) haie(s) tek čez ovire
course libre (technique) prosti tek
course de 100 mètres tek na 100 m
course de natation plavalna tekma
course d'obstacles, de steeple tek čez zapreke
course de relais štafetni tek
course sur route tek po cesti
course en sac tek, poskakovanje v vreči
course en ski smučarski tek
course de taureau bikoborba
course de vitesse à faible distance (ali: parcours) tek na kratke proge
course en terrain varié tek čez drn in strn
auto féminin de course dirkalen avto
bateau masculin de course tekmovalni čoln
champ masculin de courses dirkališče
cheval de course dirkalni konj
garçon masculin de courses tekač, kurir
ligne féminin d'arrivée de la course cilj (pri tekih, dirkah)
parcours masculin, piste féminin de course dirkalna proga
prix masculin de la course (taksi) voznina
vélo masculin de course dirkalni bicikel
en pleine course v največjem diru
à bout de course na kraju svojih moči
aller au pas de course teči, dirjati
aller faire des courses dans les magasins iti nakupovat v trgovine
j'ai déposé mes courses dans le couloir odložil sem svoje nakupljene stvari na hodniku
donner le départ de la course dati znak za start, za začetek tekme, dirke
être dans la course (familier) biti na tekočem, dobro poznati razmere
faire une longue course en montagne napraviti dolgo turo v planine - court, e [kur, t] adjectif kratek; majhen; omejen (nazor); nezadosten; adverbe kratko, hitro, nenadoma
à court terme kratkoročen
à court d'arguments v zadregi
à courte vue kratkoviden (tudi figuré)
de courte durée kratkotrajen; kratkoživ
pour (le) faire court da na kratko opravim, naredim
tout court čisto preprosto, nič drugega
courte honte féminin blamaža
métrage masculin court kratkometražen film
sauce féminin courte gosta omaka
aller au plus court ubrati najkrajšo pot (tudi figuré)
s'arrêter court hipoma se ustaviti
attacher, (figuré) tenir de court na kratko privezati ali držati, ne dati velike prostosti
avoir la vue courte biti kratkoviden (tudi figuré)
couper court (na kratko) prekiniti, ustaviti, zadržati (à quelque chose kaj)
demeurer, rester court obtičati (v govoru), ne več vedeti odgovora
être (à) court d'argent imeti zelo malo denarja, biti na tesnem z denarjem
être de courte mémoire imeti kratek spomin
faire la courte échelle à quelqu'un podstaviti komu ramena in roké (pri plezanju)
prendre quelqu'un de court koga presenetiti, spraviti v zadrego
savoir le court et le long de dobro se spoznati na
tirer à la courte paille vleči slamico, žrebati
tourner court nenadoma ubrati drugo smer (tudi figuré), (vozilo) obrniti na kratkem, ozkem prostoru
100 francs, c'est un peu court 100 frankov, to je premalo, ni dovolj
prendre au plus court ubrati najkrajšo pot - couverture [kuvɛrtür] féminin odeja; prevleka; ponjava; pogrinjalo; pokrivalo; streha, krov; commerce kritje; figuré pretveza, krinka; naslovna stran (časopisa); (knjižna) platnica, vezava, ovitek (zvezka); militaire kritje, varnost
sans couverture (commerce) brez kritja
sous couverture de pod pretvezo, pod krinko
couverture aérienne zavarovanje pred letalskimi napadi
couverture en tuiles, en ardoise, en chaume streha iz opeke, skrila, slame
couverture de cellophane celofanski ovitek
couverture de coton, de laine, de voyage bombažna, volnena, potovalna odeja
couverture or (commerce) zlato kritje
couverture de protection zaščitni ovitek
couverture imperméabilisée nepremočljiva ponjava
amener, tirer la couverture à soi (figuré) (pri)lastiti si vse najboljše, vse ugodnosti, koristi; pobrati, posneti smetano - couvrir* [kuvrir] verbe transitif pokriti, prikriti, pokrivati, zakrivati; pogrniti; odeti; zaviti v, prevleči; pooblačiti; obsuti; kriti, varovati (de pred); opravičiti, zagovarjati; prehoditi (prevoziti, preleteti itd) razdaljo; staviti višjo ponudbo (na dražbi); zaskočiti
se couvrir po-, zakriti se; ščititi se (de z); izgovarjati se; (po)oblačiti se (nebo)
couvrir 50 kilomètres prevoziti 50 km
couvrir de ses ailes (figuré) vzeti pod svoje okrilje
couvrir de boue, de fange (figuré) oblatiti
couvrir d'éloges, de fleurs obsuti s pohvalami, s cvetjem
ce chef couvre toujours ses subordonnés ta šef vedno krije svoje podrejene
couvrir une enchère staviti višjo ponudbo pri dražbi
couvrir quelqu'un de frais komu kriti, povrniti stroške
couvrir les frais de production kriti produkcijske stroške
couvrir son jeu ne si pustiti gledati v karte
couvrir d'or odtehtati z zlatom
(se) couvrir de ridicule, de honte osmešiti (se), osramotiti (se)
se couvrir de sang omadeževati se s krvjo
couvrir les yeux à quelqu'un (figuré) slepiti koga, metati mu pesek v oči
le taureau couvre la vache bik zaskoči kravo - coveniō -īre, gl. opombo pri conveniō.
- covert2 [kʌ́vət] samostalnik
zatočišče, zavetišče, skrivališče; goščava; pretveza; ptičje krovno pero
to draw a covert preiskati goščavo (pri lovu na lisico) - Crabra -ae, f ali aqua Crabra (voda) Krabra, rečica in vodovod pri Tuskulu: Ci., Front.
- crassus 3, adv. -ē
1. (o osebah) debel, tolst, masten, zavaljen, rejen: homo crispus, crassus, caesius Ter., crassus pinguis est Isid.
2. pren. (o stvareh)
a) debel, grob, raskav: restis, compedes Pl., filum Ci., fila O., toga, quae defendere frigus quamvis crassa queat H. groba, ager Ca., Varr., Ci. mastno polje (prim. sl.: debela, mastna zemlja), (pesn.) crassaque terga (agrorum) V.; crassum aurum Lucan., crassior arbor Plin., crassus pulvis Stat.
b) debel = gost: caligo inferûm Enn. ap. Ci., Thebis crassum caelum Ci., aër Ci., Boeotum in crasso iurares aëre natum H., crassoque sub aëre nasci Iuv., crassior caliginis aër Lucr., aër crassissimus Ci., crassa terra, crassissima regio mundi Ci., crassae tenebrae Ci. gosta, neprodorna, umbra Sil., nubis caligine crassā Lucr., ruit (ignis) atram ad caelum picea crassus caligine nubem V. z gosto, sajasto črno soparo, cruor V. zgoščena, strjena kri, sanguis crassior Plin., crassae paludes V. mlakužnata, aquae O. gosto, blatno vodovje, toda: crassae imber aquae Mart. v debelih kapljah lijoč; unguentum H., venenum Sil., medicamentum crassius Sen. ph., vitrum crassiore visu Plin. manj prozorno, crasse picare vasa, crasse illinere māla Col., crassius nitent gemmae Plin. bolj zamolklo, manj prozorno; kot subst. neutr.: nocturnā, si quid crassi (in vinis) est, tenuabitur aurā H.
c) vulg. (v označbo obsega) debel: nucleus crassus sex digitos Plin., arbores crassiores digitis quinque Ca., pollex crassior digitis ceteris Plin.
3. pren. debel = na debelo ustvarjen, debele (preproste, naravne) pameti, grob, zarobljen, neizobražen; (o osebah): senes Varr. ap. Non. topi, rusticus, abnormis sapiens crassāque Minervā H. debele pameti, crassiore Musā Q. bolj debele pameti, turba crassa Mart. neotesana; (o stvareh): infortunium Pl. debele, hude batine, neglegentia Dig. topa, crassiora nomina Mart. bolj prostaška, poëma crasse compositum H. neduhovito, crasse intellegere aliquid Sen. ph. le v grobem. — Od tod Crassus -ī, m Kras, Debeli, priimek Licinijevega rodu. Poseb.
1. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit (Bogati), pontifex maximus l. 212, slovel je po svojem pravoznanstvu, edil l. 211, cenzor l. 210, potem pretor, konzul l. 205, l. 204 se je kot prokonzul srečno bojeval s Hanibalom pri Krotonu, umrl l. 183: Ci., L.
2. P. Licinius Crassus, konzul l. 171, premagan pri Larisi od Perzeja: L., Iust.
3. C. Licinius Crassus Gaj Licinij Kras, brat in legat prejšnjega, bojeval se je v nesrečni bitki pri Larisi, konzul l. 168: L.
4. C. Licinius Crassus, tr. pl. l. 145: Varr., Ci.
5. P. Licinius Crassus Dives Muciānus Publij Licinij Kras Divit Mucijan, sin Publija Mucija Scevole, posinovljen od Publija Licinija Krasa Divita, pristaš Tiberija Grakha, izvrsten pravoznanec in govornik, popolnoma vešč grščine, konzul l. 131, poveljnik v vojni zoper Aristonika v Aziji, a premagan pri Levkah je padel na begu l. 130: Ci., L. idr.
6. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten, izobražen, duhovit, a miren govornik, konzul l. 95, odvzel je rimsko državljanstvo vsem zaveznikom, ki se niso mogli popolnoma dokazati, potem je upravljal Cisalpinsko Galijo; kot cenzor l. 92 je s svojim tovarišem Gnejem Domicijem Ahenobarbom izdal sloviti edikt zoper šole latinskih retorjev, umrl l. 91 v starosti 49 let: Ci. (ki mu je v svojem spisu De oratore pripisal najpomembnejšo vlogo), Plin., Q.
7. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Divit, oče triumvira Krasa, konzul l. 97, l. 87 je po Marijevih proskripcijah naredil samomor, da ne bi prišel v roke svojim sovražnikom: Ci.
8. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Divit, poveljnik v vojni zoper sužnje pod Spartakom, katerega je porazil in ubil l. 71; konzul l. 70 in 55, cenzor l. 65, triumvir s Cezarjem in Pompejem, poveljnik v vojni zoper Parte, ki so ga 8. VI. 53 pri Karah (Carrhae) premagali in ubili. Bil je na slabem glasu kot lakomnik, ki si je svoje premoženje (pozneje pregovorno) nagrabil z ne povsem poštenimi sredstvi: Ci., C., T. idr.
9.
a) njegov starejši sin M. Licinius Crassus Dives je bil najprej Cezarjev kvestor v Galiji, pozneje pa je upravljal Cisalpinsko Galijo: C.
b) mlajši sin P. Licinius Crassus Dives je bil Cezarjev legat v Galiji in izvrsten vojskovodja, ki se je izkazal tudi v partski vojni, v kateri je l. 54 padel; prijateljeval je s Ciceronom, ki hvali njegovo znanje, zgovornost in vrlino: Ci., C.
10. M. Licinius Crassus Muciānus Mark Licinij Kras Mucijan (prim. Crassus 5.) iz Mucijevega rodu, posinovljen od nekega Licinija Krasa, cesarski namestnik v Siriji od dobe Klavdija do Galbove smrti, Vespazijanov pristaš, pisatelj, poseb. geograf in naravoslovec: Plin., T., Suet. — Od tod adj. Crassiānus 3 Krasov (= triumvira Krasa): Crassiani exercitus clades Vell., Crassiana clades Plin., Fl.