Franja

dajáti dar; producir; rendir

(ne) dajati komu prav (no) dar la razón a alg
dajati povod za dar lugar a; dar pie (ali motivo) para
dajati privatne ure (lekcije) dar clases particulares
dajati (ob)račun o rendir cuentas de
dajati je prijetneje kot jemati más vale dar que tomar

daktil samostalnik
pesništvo (stopica) ▸ daktilus [versláb] Daktil je metrična enota (stopica), pri kateri poudarjenemu zlogu sledita dva nepoudarjena, kot v besedi "deklica". ▸ A daktilus az időmértékes verselésben használt versláb, amely egy hosszú és két rövid szótagból áll, mint például a „bóbita” szó.

dalj

1. (bolj daleč) weiter

2. (več časa) länger
že dalj kot schon länger als
dalj časa länger/längere Zeit
če traja X dalj časa bei längerer Andauer des X

Dalmatae (Delmatae) -ārum, m (Δαλμάται) Dalmati(nci), preb. pokrajine Dalmacije: Ci. ep., Vell., T. idr.; atrib.: Dalmatae montes Stat. dalmat(in)ska gorovja. — Od tod subst. Dalmatia (Delmatia) -ae, f (sc. terra; Δαλματία) Dalmacija, pokrajina ob vzhodni obali Jadranskega morja, približno današnja Dalmacija: O., T. idr. Adj. Dalmaticus (Delmaticus) 3 dalmat(in)ski, iz Dalmacije, nad Dalmacijo: Vell., T., Suet., triumphus H. zmagoslavje prokonzula Azinija Poliona nad dalmatinskimi Partinci 25. X. 39. — Kot subst. Dalmatica -ae, f (sc. vestis) dalmatika, neko spodnje oblačilo s kratkimi rokavi, iz bele dalmatinske volne, še dandanes mašno oblačilo katoliških duhovnikov: Cypr., Isid. — Od tod adj. Dalmaticātus 3 v dalmatiko oblečen: Lamp.

Damasippus -ī, m (Δαμάσιππος) Damazip,

1. propadli kupec in nerazsodni občudovalec stoiških naukov (ki pa najbrž ni zgodovinska oseba): H.

2. neki gledališki igralec: Iuv.

3. priimek Licinijevega rodu, npr. L. Licinius Dam. Lucij Licinij Damazip, zloglasni Marijev privrženec, ki je dal kot pretor l. 82 usmrtiti mnogo Sulovih pristašev, pozneje pa je bil na Sulovo povelje sam usmrčen: Ci. ep., S., Vell., Val. Max.

damier [damje] masculin deska za igro dama; šahovnici podoben vzorec

en damier kot šahovnica, podoben šahovnici

dāmma (slabše dāma) -ae, f (prim. gr. δαμάλης junec, δάμαλις tele) neka srni podobna žival, morda damjak (ali gazela ali divja koza): H., V., O., Plin. idr.; kot masc. le: Stat. in: cum canibus timidi veniunt ad pocula dammae V.

damné, e [dane] adjectif pogubljen; zavržen, preklet; (religion)

les damnés pogubljenci
ces damnés gamins! ti prekleti paglavci!
c'est son âme damnée ta oseba je pobudnica njegovih slabih dejanj, njegov slab svetovalec
souffrir comme un damné trpeti peklenske muke
travailler comme un damné delati kot obseden, garati

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

Dampfnudel, die, parni rezanec; aufgehen wie eine Dampfnudel vzhajati kot kvas

dan¹ moški spol (dneva, …)

1. časovna enota: der Tag
dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
spominski dan der Gedenktag
Prešernov dan der Prešerengedenktag
dan reformacije das Reformationsfest
dan državnosti der Nationalfeiertag

4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
dan stvarjenja der Schöpfungstag
|
dan in noč Tag und Nacht
beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
črn dan ein schwarzer Tag
Gospodov dan Tag des Herrn
jutrišnji dan das Morgen
dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
|
dan na dan tagtäglich
dan za dnem Tag für Tag
figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
dneva:
delo enega dneva das Tagewerk
dogodek dneva das Tagesereignis
dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
junak dneva der Mann des Tages
konec dneva das Tagesende
novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
polovica dneva die Tageshälfte
potek dneva der Tages(ab)lauf
sredina dneva die Tagesmitte
ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
v roku enega dneva binnen Tagesfrist
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
dne:
Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
žig prvega dne der Ersttagsstempel
nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
dan:
Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
imeti dober dan einen guten Tag haben
cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
tisti dan an jenem Tage
tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
ves dan den ganzen Tag (über)
ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
svoj živi dan mein/dein Lebtag
dnevi:
boljši dnevi bessere Tage
dnevi otroštva Kindertage
pasji dnevi Hundstage
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
dni:
leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
dneve:
cele dneve tagelang, delati: ganztags
dni:
te dni in diesen Tagen, dieser Tage
vse žive dni seinen Lebtag
preživljati svoje dni seine Tage verbringen
figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

čez dan tagsüber
čez leto in dan über Jahr und Tag
čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

do današnjih dni bis in unsere Tage

iz dneva v dan von Tag zu Tag
figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
na dan:
na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
24 ur na dan rund um die Uhr
(ven) hervor-, heraus-
pomoliti na dan hervorstrecken
potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
(izkazati se) sich herausstellen
figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
priti na dan z herausrücken mit
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
privreti na dan voda: hervorquellen
spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

pred dnevi vor Tagen
pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

pri dnevu bei Tageslicht
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

(tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
v:
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
v nekaj dneh in ein paar Tagen
v osmih dneh in acht Tagen

z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
za:
(še) za dne (noch) bei Tageslicht
za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
| ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan

dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
deloven dán working day, weekday
črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
materinski dán Mother's Day
novoletni dán New Year's Day
beli dán broad daylight
plačilni dán payday
postni dán fast day
prazničen dán holiday
pasji dnevi dog days pl
prosti dán day off, (brez pouka) day off school
rojstni dán birthday
srečen dán a red-letter day
sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
spominski dán Remembrance Day (11. november)
z dne 3. maja dated May 3rd
čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
dán za dnem day by day
drugi (naslednji) dán next day, the day after
do današnjega dne to the preent day
od dneva do dneva from day to day
čez nekaj dni in a day or two
enega teh dni, te dni enkrat one of these days
dvakrat na dán twice a day
pri belem dnevu in broad daylight
lepega dne one fine day
oni dán (zadnjič) the other day
še oni dán only the other day
še isti dán that very day
od tega dne dalje from this day forth
par dni a couple of days
ta ali oni dán one day or another
svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
nekega dne one day, (za prihodnost) some day
pred tremi dnevi three days ago
dán poprej the day before, the day beforehand
teden dni (7 dni) a week
danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
čez 14 dni in a fortnight
vsak dán every day, daily
vsak drugi dán every other (ali second) day
vsakih pet dni every five days
ves dán all day long, for the whole of the day
ves ljubi božji dán the livelong day
za nekaj dni for a few days
prejšnji dán the previous (ali preceding) day
ki traja ves dán daylong
na dán z besedo! speak out!, out with it!
to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
béli dán je it is broad daylight
dobiti prost dán to be allowed a day off
ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
prinesti, spraviti na dán to bring to light
prinesti stvar na dán to broach a matter
sedaj prihaja na dán it now transpires
priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
ko napoči dán at daybreak, at dawn
za vsakega pride njegov dán every dog has his day
sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
dnevi so mu šteti his days are numbered
zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
določiti dán to fix a day
voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
bil je 2 dni prepozen he was two days late
delati noč in dán to work day and night
ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper

dán (dnéva) m

1. giorno; giornata:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
dogodek dneva l'avvenimento del giorno
rel. sodni dan il giorno del giudizio
plačilni dan giorno di pagamento
semanji, tržni dan giorno di fiera
delovni dan giornata lavorativa
rojstni dan compleanno
uradni dan sodišča giorno d'udienza
dan zmage l'anniversario della vittoria
dan žena giornata della donna

2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
sredi belega dne in pieno giorno
jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
(kot pozdrav) dober dan! buongiorno!

3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
v davnih dneh tanto tempo fa
njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(kaj) priti na dan venirsi a sapere
(s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
pren. udariti na dan erompere
dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
noč in dan notte e giorno, senza sosta
leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
lepega dne un bel giorno
pasji dnevi canicola
pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
materinski dan il giorno della mamma
delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
dan hoda giornata, giorno di cammino
dan pred vigilia
dan pred izpitom la vigilia dell'esame
junak dneva l'uomo del giorno
iz dneva v dan di giorno in giorno
različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
PREGOVORI:
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba

dán día m

dober dan! ¡buenos días!, (voščimo popoldne) ¡buenas tardes!
čez dan durante el día
dan za dnem día por día, cada día
dvakrat na dan dos veces al día
do današnjega dne hasta (el día de) hoy
nekaj dni pozneje a los pocos días
naslednjega dne al día siguiente (de)
enega teh dni un día de estos
dan prej, prejšnjega dne el día antes, la víspera
noč in dan día y noche
od dneva, ko ... desde el día que...
od dneva do dneva de día en día, de un día a otro
od enega dneva do drugega de un día para otro
od prvega dne (dalje) desde el primer día
pasji dnevi (días) caniculares m pl, canícula f
dva cela dneva, skozi dva dni durante dos días
oni dan, onega dne (nedavno, zadnjič) el otro día, últimamente
pred nekaj dnevi hace algunos días
prost dan día libre
v 14 dneh dentro de 15 días
ves (božji, sveti) dan todo el (santo) día
vsak drugi dan cada dos días
vse dneve todos los días
vsak dan cada día
pri belem dnevu en pleno día
rojstni dan aniversario m, natalicio m, natal m
sodni dan el Día del Juicio
kakšen dan je danes? ¿qué día es hoy?
dan se dela amanece; alborea
(svetel) dan je že ya es de día
določiti dan fijar un día (ali una fecha)
ne mine dan, da ne bi ... no pasa día sin que (subj)
prinesti na dan sacar a luz, revelar (skrivnost un secreto)
priti na dan manifestarse, hacerse patente (público)
to je kot noč in dan es (tan diferente) como el día y la noche
slaviti svoj rojstni dan celebrar el natalicio
voščiti komu dober dan dar a alg los buenos días
živeti tjavdan vivir al día
ne hvali dneva pred nočjo nadie se alabe hasta que acabe; no se debe cantar victoria hasta el final

danach

1. po tem, za tem

2. 40 Jahre danach 40 let pozneje; (anschließend) nato

3. es sieht danach aus, als ob vse je videti, kot da bi; er sieht danach aus izgleda temu primerno

Danaus -i, m (Δαναός) Danaj, Belov sin, Egiptov brat, oče 50 hčera, s katerimi je pred bratom zbežal v Grčijo in tam ustanovil Arge: Ci., H., O. idr. — Od tod patronim

1. Danaidae -ārum, m (Δαναΐδαι) Danajci = Grki: Sen. tr.

2. Danaidēs -um, f (Δαναΐδες) Danaide, Danajeve hčere, ki jih je 50 Egiptovih sinov prisililo, da so jih vzele za može, a so jih po Danajevem ukazu v prvi noči pomorile razen ene, Hipermestre, ki je Linceju prizanesla. Zato so bile v podzemeljskem svetu obsojene večno zajemati vodo v preluknjane posode: Hyg., Sen. tr. — Kot adj. Danaus 3 argivski, grški: Danais e classibus unus V.; subst. Danaī -ōrum (-ûm), m Danajci = Grki (poseb. Grki pred Trojo): Ci., Corn., Lucr., V., Pr.

dándanes nowadays; today; (in) these days

malo takih kot ona dándanes! not many about like her nowadays!

dannato

A) agg.
anima dannata pren. hudobnež, malopridnež
gridare come un'anima dannata kričati kot obseden
essere l'anima dannata di qcn. pren. koga ščuvati k podlostim
nella dannata ipotesi v najslabšem primeru

B) m (f -ta) pogubljenec, pogubljenka:
faticare come un dannato pren. garati kot črna živina

daphnē -ēs, f (gr. δάφνη) lovor(ika): Petr. — Kot nom. propr. Daphnē Dafne

1. Penejeva hči, Nimfa, spremenjena v lovoriko: O., Hyg.; acc. pl. Daphnās deklice, kakršna je bila Dafne: Arn.

2. predmestje v sirski Antiohiji z lovoričjem in slavnim Apolonovim svetiščem: L., Lamp., Vulg. idr. — Od tod adj.
a) Daphnaeus 3 dafenski, v Dafni: Apollo Amm.
b) Daphnēnsis -e dafenski: Cod. Th., Cod. I.; subst. Daphnēnsēs -ium, m Dafenčani, preb. Dafne: Eutr.

dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
dar un banquete dati (prirediti) banket
dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
dar compasión sočutje zbuditi
dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
dar crédito verjeti
dar a crédito na kredit dati
dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
dar diente con diente šklepetati z zobmi
dar el golpe napraviti odločilni korak
dar hora določiti uro (za sestanek)
dar la hora bíti ure
dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
dar lástima sočutje zbuditi
dar miedo prestrašiti
dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
dar una paliza pretepsti
dar un paseo na sprehod iti
dar los primeros pasos prve korake napraviti
dar permiso dovoliti
dar el pésame izraziti svoje sožalje
dar pie dati povod; privesti
dar prisa a alg. siliti v koga
darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
dar risa v smeh spraviti
dar el sí reči da, privoliti
dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
dar una vuelta iti na sprehod
darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
darlas de inocente nedolžnega se napraviti
ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
dar abajo strmoglaviti, pasti
las tres están al dar točno tri je ura
dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
a mal dar v najslabšem primeru
de donde diere na slepo
dar un abrazo objeti
dar cabezadas kinkati (v spanju)
dar caza a preganjati, zasledovati koga
dar cuerda al reloj naviti uro
dar culpa (a) obdolžiti
dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
dar fin končati
dar gracias zahvaliti se
dar guerra (a) vojskovati se (z)
dar gusto ugajati, všeč biti
dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
dar muerte usmrtiti, ubiti
dar palmadas ploskati
dar parte sporočiti, naznaniti
dar un portazo zaloputniti z vrati
dar rabia raztogotiti
dar saltos poskakovati
dar suspiros zdihovati
dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
dar voces vpiti
dar media vuelta obrniti se
dar una zambullida potopiti se
dar al caballo spodbosti konja
dar a conocer objaviti, naznaniti
dar a entender dati razumeti, namigniti
dar a fiado posoditi
dar a luz roditi; na svetlo dati
dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
dar de bofetanes oklofutati
dar de puñetazas s pestmi bíti
dar en el blanco zadeti cilj
dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
dar en la celada v zasedo pasti
dar en un error pasti v zmoto
dar en lo vivo v živo zadeti
el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
darse mucho aire prevzetovati
darse buena vida privoščiti si lepo življenje
darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
darse maña (po)truditi se
darse prisa (po)hiteti
no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
¡tanto se me da! to mi je vseeno!
¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
¡date! vdaj se!
darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako