Franja

dnò (-à) n

1. (spodnji del posode; najnižji del) fondo; pren.
izbiti sodu dno sfondare la botte; essere la goccia che fa traboccare il vaso
izpiti kozarec do dna vuotare il bicchiere fino in fondo
kovček z dvojnim dnom valigia a doppio fondo
dno ladje, panja il fondo della nave, dell'alveare
geogr. dno doline fondo della valle, fondovalle
morsko, rečno dno il fondo del mare, del fiume

2. (plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo, spodnji del, najbolj oddaljeni del česa) fondo; piedi:
dno brezna il fondo della voragine
sedel je na dnu stopnic stava seduto in fondo alla scala, ai piedi delle scale

3. knjiž. (najnižji družbeni sloj) ceto infimo

4. pren. (v prislovni rabi)
iz dna duše, srca ljubiti, sovražiti amare, odiare dal (pro)fondo del cuore
v dno duše, srca biti, čutiti se ponižan essere umiliato nel profondo del cuore
do dna a fondo, fino in fondo
spoznati kaj do dna conoscere qcs. a fondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. ne imeti dna avere uno stomaco senza fondo
pren. pogledati stvari do dna voler vedere il fondo di qcs., andare fino in fondo a qcs.
pren. iz dna spremeniti življenje cambiare vita a fondo
šport. biti na dnu tabele essere in fondo alla classifica
pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio, non cavare un ragno dal buco
bot. listno dno base fogliare
anat. lobanjsko dno base cranica
anat. medenično dno bacinetto, pelvi renale
muz. resonančno dno cassa armonica, fondo armonico

dō², dăre, dĕdī, dătum (prim. gr. δίδωμι dajem, δῶρον, δωτίνη, δόσις dar, lat. datiō, dator, dōnum, dōs [iz *dōts], sacerdōs, sl. dati) da(ja)ti, in sicer

A. z zunanjim obj.

I.

1. da(ja)ti, (po)nuditi, poda(ja)ti, prožiti: accipio, quod datur Ci., dare cervices alicui Ci., cervicem ad ictum alicuius Vell. (pren.: d. cervicem crudelitati nefariae Ci. ukloniti se … krutosti), optabilius Miloni fuit dare iugulum P. Clodio Ci., d. dextram N., agnovere Cephalum dextrasque dedēre O. in so mu podali roko, d. (alicui) manum O., Q. ali d. alicui manūs Ci., N., H. roke podati komu (da se zvežejo ali vklenejo), priznati se za premaganega, vdati se, d. alicui primum digitum Cat., quae dedit ubera, nutrix O. ki te je dojila, quid do, ut … Sen. rh. kaj bi dal za to, da … ; pren. = prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati): d. telo pectus inermum V., ventis colla comasque V., prora … undis dat latus V., vela ventis dare Ci., N., tudi samo: vela (lintea) d. O. jadra razpe(nja)ti = navi vela dare O.; equo frena d. O. ali habenas, lora d. V. popustiti (popuščati) uzdo; podobno: hosti terga d. ali samo terga d. C. (sovražniku) hrbet obrniti, (u)bežati, terga fugae d. O. v beg se spustiti; occ. da(ja)ti = (po)nuditi komu kaj, na mizo prinesti, na mizo postaviti (dati), postreči komu s čim: alicui turdum, semesi lardi frusta H., quid dem? quid non dem? H., „sume catelle“, negat; si non des, optat H., partem ceteram (carnium) mensis d. O., de mensa suā ossa d. Ph.; z inf.: dare bibere Pl., Cu. Čemu? z dat.: aliquid esui d. Pl., potioni dare aquam Cels.

2. da(ja)ti, preda(ja)ti, odda(ja)ti, podeliti (podeljevati), odkaz(ov)ati: dans et accipiens L., d. alicui cenam Kom., Ci. idr., alicui epulum Ci. idr., alicui epulas T., dans epulum Sen. ph. gostitelj, d. (alicui) prandium Ci. idr., nataliciam (sc. cenam) in hortis Ci., signa Ci., puero gladium, uxori poculum veneni Ci., venenum alicui Ci., Cu. idr., Menandri Phasma Ter. ali fabulam Ter., Ci. ali munus (gladiatorum) T. prikaz(ov)ati dati, uprizoriti dati, d. exsequias O., ludos Suet., spectacula sunt tributim data Ci., viri agro dando Ci. za odmerjanje zemljišč določeni; cerata unicuique tabella datur Ci., dare patri soporem (uspavalo) N., epistulam accubanti in convivio N., pueris absinthia taetra Lucr., abrotonum aegro, aegroto medicamentum H., alicui savium Kom., Ci. ali oscula saxo O. ali alicui basia mille Cat. ali alicui basium Petr. koga ali kaj poljubiti (poljubljati); subst. pt. pf.: ingentia data O. darovi, darila. Pogosto pren.
a) z acc. personae da(ja)ti, postaviti (postavljati): iudicem, praedam, vadem, testem Ci., obsides C., milites L.; z dat.: Pharnabazo adiutorem dedit N., eum illi in consilium dedit N. mu je dal s seboj za posvetovalca … ; v pass.: leviter armatis dux datur Cu.; (o ženskah) dati (za ženo, v možitev): filiam suam dedit ei nuptum N., aliquam in matrimonium d. C., L. za ženo dati ali ponuditi, filiam genero dedit V.; tudi samo: data (sc. in matrimonium) tyranno O.
b) z acc. rei (o naročilih, poslih, službah idr.) da(ja)ti, izročiti (izročati): d. alicui negotium, mandata; samo dare z inf.: datum … C. Cassio deducere iuvenem ripam ad Euphratis T. naročeno je bilo, d. alicui imperium Ci., S. fr., potestatem Ci., honorem Ci., S., honores H., Cu., legationem Ci., fasces Ci., H., provinciam, civitatem Ci., Vell., d. inter se fidem Ci., N., O., ius iurandum (alicui) d., d. alicui Cappadociam, d. summam imperii N., sumam certaminis uni O., alicui diadema Cu., alicui regnum Eutr.; z inf.: dat posse moveri auribus O. da ušesom gibkost.
c) kraj ali čas komu ali čemu določiti, odkazati: eum locum colloquio L., relicum noctis utrimque quieti datum L., mille pedes in fronte, trecentos in agrum d. H., detur nobis locus, hora, custodes H., d. alicui locum in theatro T., Suet., alicui sedem inter inferos Suet., media acies Ubiis … data T.

3. occ.
a) da(ja)ti = podariti (podarjati), v dar da(ja)ti, podeliti (podeljevati): pecuniam, praemia Ci., quod praesens tamquam in manus datur, iucundius est Ci., d. donum, munus O., V., si suum munus, qui dedissent, adimere vellent L., dii nobis dant victoriam L., aliquid muneri (doti) d. N., his lacrimis vitam damus V. mu pustimo živeti, Cinarae breves annos fata dederunt H., Delius augurium dedit huic, dat altera Liber munera O., d. servis libertatem, facto ali alicui impunitatem Iust.; s predikatnim acc.: velamina Nessus dat munus (v dar) raptae O.; v slabem pomenu: observa quid dabo Pl., specta quid dedero Pl., sic datur Pl. tako se plačuje (vrača)! tu imaš svoje plačilo! ta je pa lepa!
b) (božanstvom, mrličem idr.) darovati, žrtvovati, posvetiti (posvečevati): Apollini donum N., Apollini signa inaurata L., d. exta perperam L., exta deo, alicui templum, vita pateris (abl.), serta, inferias tumulo (manom), germanae iusta ante suae O., tus, tura focis O., tura Tib., divis tura benignis H., more Romano suovetaurilia T., sacra piaculaque apud lucum Dianae T., Oceano libamenta Iust.; pesn.: datura cruorem Iphigenia O. ki naj bi žrtvovala svojo kri; pren.: d. alicui lacrimam, lacrimas O., o quantum patriae sanguinis illa dedit! O., bella gerunt multumque cruoris datur O.
c) (pisma pismonoši) izročiti, vročiti, oddati: alicui epistulam (litteras), alicui litteras ad aliquem (za koga) Ci. ep., erit cotidie cui res Ci. ep. saj bo vsak dan priložnost komu izročiti (pismo); met. (pismo) komu (od)poslati: d. litteras ad aliquem, litteras Trallibus (v Tralah, iz Tral), tres epistulae eodem abs te datae tempore, litterae ex Trebulano a Pontio datae Ci. ep., ut quo dem posthac litteras sciam Ci. ep. kam naj … pošljem, ante lucem VIII. Kal. litteras ad aliquem d. Ci. ep., discedens dabo ad te aliquid Ci. ep., data pridie Kal. Decembr., datum VI. Id. Ian. Ci., litteras publicas sine subscriptione ad aliquem dare Suet.
č) drž.pr. glasovnico (-ce) sodniku (-kom) izročiti, vročiti, razdeliti (razdeljevati): tabellam dare de aliquo C., tabellae administrabantur ita, ut nulla daretur „uti rogas“ Ci., alicui d. in iudicando litteram solutarem ali tristem Ci.
d) (o igralcu na srečo) dare calculum kamenček potegniti, vleči; od tod calculus datus izvlečeni kamenček, poteza: Ci. fr.
e) (denar) da(ja)ti, plač(ev)ati, poplačati, izplačati, prispevati: symbolam Ter., dic quid vis tibi dari in manus? Ter., d. pecuniam a se Pl., pecuniam, nummos Ci., magnam pecuniam mutuam (predikatni acc.) Ci. ep., qui dabant (tisti, ki so podkupovali), obtinebant causas Ci., quantum pecuniae quaeque civitas daret, constituit N., d. omnia ex sua re familiari N., aes, aera H., O., decies centena huic parco H. Čemu? Za kaj? d. milia terna macello (dat.) H., cogitans et in pontibus pro transitu (prehodna carina) dari Sen. ph., quantum pro Caesaris ipse avolsa cervice daret Lucan.; subst. pt. pf. data -ōrum, n izdatki, stroški: ut par sit ratio acceptorum et datorum Ci.; pren. (alicui) verba dare (sc. pro nummis) koga z besedami (nam. z denarjem) plač(ev)ati, (pre)varati koga: Pl., Ter., Ci., H., Mart.; pren. dare poenas ali poenas dare kazen trpeti, kaznovan biti, pokoriti se, pokoro delati: dent ocius omnes quas meruere pati … poenas O., erant, qui Helvidium … miserarentur, innoxiae adfinitatis poenas daturum T., vinciri iussum et maiores poenas daturum adfirmans T.; podobno: supplicium d. N.; z etičnim dat.: quandocumque mihi poenas dabis O. pokoril se mi boš kdaj, dedi satis poenarum tibi H.; prim. še: Novio Prisco et Glicio Gallo data exsilia T. … je zadelo pregnanstvo; daturos quod Lars Tolumnius dedisset responderi iussit L. da bodo trpeli kazen, ki jo je bil pretrpel …

II. pren.

1. da(ja)ti, podeliti (podeljevati), privoščiti, dovoliti (dovoljevati), dopustiti (dopuščati): illi locum (prostora) d. Ci., copiam, facultatem, occasionem d. Ci., N. idr., data occasione N. o priliki, unius usuram horae alicui d., iustam excusationem alicui d. Ci., d. alicui aditum, Gallis accessum, iis iter per provinciam, tres horas exercitui ad quietem C., alicui tempus N., O. pustiti čas, aditum petentibus non d. N., d. salutem V., O., cursum redeuntibus O., verbis transitum O., si verbis audacia detur O., promissa dato O. izpolni; pogosto veniam dare oprostiti, odpustiti; s finalnim stavkom: si tibi fortuna non dedit, ut patre certo nascerere, … at natura certe dedit, ut humanitatis non parum haberes Ci., lex sociis dabat … , ut cives Romani fierent L., ei dii dederunt, ut unus omnia Gabiis esset L., deus dederat, ne saucius fieri posset O., darent Iuniae familiae … , ut Cythnum potius concederet T.; pesn. z inf.: Iuv., da mihi perpetua virginitate frui O.; z atrakcijo sklona: vobis dabitur immunibus esse O., da mihi fallere, da iusto sanctoque videri H.; occ.
a) drž.pr. senatum dare alicui Ci., N., S., L. dovoliti komu vstop v senat, avdienco pri senatu, tako tudi: dare alicui contionem ali actionem rei ali iudicium iniuriarum Ci., alicui indutias, pacem L., data foedera S., O.; poseb. iura (pesn. pl.) dare O. soditi, sodbo (sodbe) izreči (izrekati), zlasti o pretorju, čigar oblast povzema besedilo: do (dajem pravico do tožbe), dico (izrekam obsodbo), addico (prisojam lastninske pravice): Varr., Macr.; vindicias dare zahtevo dati, odrediti.
b) v sramotnem smislu da(ja)ti in opravljati (službo ljubimca ali ljubice): quando notum est, et quid ille tibi et quid illi tute dederis Ci. ap. Q., quod nec das et fers saepe, facis facinus Cat., nulla est poscendi, nulla est reverentia dandi Pr.

2. da(ja)ti, izročiti (izročati), preda(ja)ti, prepustiti (prepuščati), izpostaviti (izpostavljati); s predikatnim gerundivom (namen): demus nos huic excolendos (v izobrazbo) Ci., d. id alicui cogitandum (v premislek) Ci., librum ipsi legendum N., militibus urbem diripiendam (v plenitev) L., laceranda suae viscera matri O., omnia in medium discenda O. vse vsem naučiti dati, vineas colendas Eutr.; s predikatnim pt. pf.: Caere … intactum inviolatumque … hospitio Vestalium cultisque diis darent L.; z dat. (brez predikatnega pt. pf.): praeda dabitur draconi O.; refl. in med.: naves se vento dant C. se prepuste, d. se regibus, populo Ci. ali se legionibus T. predati se, cupias dolenti me tibi forte dari O. da se tvoji oblasti izročim; z dat. stanja: d. aliquem morti H. ali neci Acc. fr., V. ali leto Enn. fr., Pac. fr., O. ali corpora leto V. usmrtiti (prim.: sos [= suos] leto datos divos habento Lex ap. Ci.), catervatim morbo mortique dari Lucr., dare aliquid exitio Lucr., aliquem exitio V., O., arces Italûm excidio V., urbem excidio ac ruinis, captum oppidum praedae L., alia oblivioni et neglegentiae L.; refl.: dare se (= corpora O.) somno Ci. ali se quieti Plin. iun. ali iterum se quieti et somno Val. Max. vdati se (od tod med. quieti datus Arn. zadremavši), d. se fugae Ci. v beg se spustiti, se gemitui Ci. spustiti se v tarnanje; nam. tega dat. tudi acc. z in ali ad: d. legiones in fugam C. v beg zapoditi, sese in fugam Ci. v beg se spustiti, se ad lenitatem Ci. ep. milosti mesta dati, ad iniurias aliquem Ci. koga krivicam izpostaviti, incolas in deditionem L. k predaji prisiliti, rem publicam in praeceps L. v veliko nevarnost pahniti, animum in luctum O. razžalostiti, in praedas stantem urbem Sil.; occ.
a) nameniti (namenjati) kaj za kaj (čemu), posvetiti (posvečati) kaj čemu: aestivos menses rei militari, hibernos iurisdictioni Ci., operam honoribus, palaestrae, rei familiari … N., adversariis eius se dedit N. prestopil je k … , d. tempus litteris N., studiis annos H., ingenium studiis T., lucis pars ultima mensis est data, nox somnis O.; s finalnim stavkom: dent operam, uti senatus haberi possit Ci. naj si prizadevajo, da … ; pogosto refl. posvetiti (posvečati) se, preda(ja)ti se čemu, poda(ja)ti se na kaj: dare se labori et itineribus, se rei familiari vitaeque rusticae, se huic generi litterarum, se historiae, se iucunditati, se voluptatibus Ci., se auctoritati senatūs Ci., senatov ugled povišati skušati, se duritiae N. vdati se trdemu življenju, navaditi se ga; s predikatnim acc. adjektiva ali gerundiva: qui … se totos libidinibus dedissent Ci., non se luxu (dat.) neque inertiae corrumpundum dedit S.; dat. s praep. in acc.: quam minimum temporis ad meditandum periurium d. Ci., d. se ad docendum, se ad ius respondendum Ci., se ad defendendos homines Ci. zagovorništvu, se in eorum sermonem … d. Ci. spustiti se v pogovor, se in consuetudinem sic, ut … Ci., se in istius familiaritatem Ci. stopiti v prijateljsko razmerje, se in haec bella V. spustiti se, se alicui in adoptionem Suet. dati se posinoviti.
b) se dare s predikatnim acc. α) substantiva = dati se uporabiti (uporabljati) za kaj: temeritatis me omnium … socium … dedi L. β) adjektiva = (po)kazati se, izkaz(ov)ati se: dare se facilem Ter., se alicui hilarum Pl., se alicui placidum O. γ) dare se z adverbom (o osebah) = kako obnesti (obnašati) se, vesti se: mirum ni ego me turpiter hodie hic dabo Ter. če se … ne osramotim, usque quaque … se Domitii male dant Caelius in Ci. ep. Domicijem ne gre po sreči (= so nam v nesrečo); pren. (o stvareh) = kako (po)kazati se, vesti se, iti, kakšen postati (biti), kako opraviti se (dati): omnibus nobis ut res dant sese, ita … Ter. kakor se ravno vzame, eaque ferme se dedēre melius consultoribus quam … Afr. fr., ut se initia dederint, perscribat Ci. ep., prout res se daret L. kakor bi kazalo, multa adeo gelidā melius se nocte dedēre V. je bolje uspevalo, omnibus feliciter hic locus se dedit Sen. ph. je bil v uspeh, negotia ingentia nec se dant facile et … Sen. ph.
c) (konkr.) kaj ali koga kam da(ja)ti = de(va)ti, spraviti (spravljati), položiti (polagati), iztegniti (iztezati), vreči, metati; z dat.: ora capistris V. obuzdati, corpora tumulo O. ali caput et ceterum truncum sepulturae d. Suet. pokopati, urnae ossa Pers., harenae ossibus et capiti inhumato particulam d. H. vreči na … , bracchia cervici H. roke položiti okrog vratu = objeti, daret ut catenis fatale monstrum H. da bi vklenil; refl.: d. se populo Ci. pokazati se, tako tudi: det mihi se O. naj se mi le pokaže, naj mi le pride blizu (pred oči), da te urbi, da te curiae Vop. pokaži se; d. se campo V. drzniti si na … , se fluvio V. zagnati se (skočiti) v … , se praecipitem tecto d. H. strmoglaviti se s strehe, Romulus se mihi obvium dedit L. mi je stopil nasproti; med.: obvium dari L. na pot priti, spumantem dari optat aprum V. da mu pride … na pot; pren.: se civilibus fluctibus d. N. zagnati (spustiti) se v … ; nam. dat. praep. in acc.: d. se in viam Ci. (hitro) napotiti se, praeceps se dedit in fluvium V. strmoglavil se je v .., d. se in pontum (in aequor) V., corpora dantur in altos rogos O. trupla se polože ali (act.) trupla položijo na … , hominem praecipitem ad terram d. V. na tla vreči, ad funes bracchia d. O. iztegniti po … ; s samim obj. v acc.: capillos retro dat aura O. zaveje nazaj.

3. pripustiti (pripuščati), prizna(va)ti komu kaj, (pre)pustiti; brezos. z inf.: cur dextrae iungere dextram non datur? V. ni pripuščeno, se ne sme, neque refellere aut eludere dabatur T.; brez inf.: coëant in foedera dextrae, quā datur V. kolikor mogoče, in quantum … datur, clarus T. kolikor mogoče; s finalnim stavkom: Scauro datum est, ne bona publicarentur T. se je priznalo, da naj se … ne prodajo; pron. kot obj.: da hunc populo Ci. (pre)pusti ga ljudstvu = zaradi ljudstva mu odpusti, sed do hoc vobis et concedo Ci., aliquid famae d. H. komu je kaj do dobrega glasu, dabat et famae, ut electus videretur T., date hoc (id T.) precibus meis Cu.; occ. pritegniti (pritegovati) komu kaj, privoliti v kaj: id quoque damus et libenter quidem Ci., si das hoc H., quae dederam supra, relego Pers.; z ACI: dasne mortem esse malum? Ci., dasne manere animos post mortem? Ci.; z atrakcijo sklona: dederim quibus esse poëtis H. ki bi jim pritrdil, da so pesniki.

4. s predikatnim dat. komu kaj v kaj šteti, obrniti (obračati), za kaj vzeti, jemati: quod Metello laudi datum est Ci., te summam laudem Sex. Roscio vitio et culpae dedisse Ci., crimini dare Ci. sponašati.

5.
a) z besedami da(ja)ti, poda(ja)ti, napoved(ov)ati, naznaniti (naznanjati), razode(va)ti, sporočiti (sporočati), poroč(ev)ati, pogosto, poseb. pesn. = reči, povedati, praviti: ipsa quod res dedit ac docuit nos Lucr., unum da mihi ex oratoribus illis, qui dicat Ci., cum auctoribus hoc dedi, quibus dignius credi est L.; z dvojnim acc.: qualem te fama dabat videmus Val. Fl.; s finalnim stavkom: immo etiam dabo, quo magis credas Ter.; z odvisnim vprašanjem: quam ob rem has partes didicerim, paucis dabo Ter., iste deus qui sit, da, Tityre nobis V., da, … quae prima iratum ventrem placaverit esca H., da, dea, quem sciter O.; z obj. v acc. in odvisnim vprašanjem: dabis igitur tribunatum (leto tribunstva) et, si poteris, Tubulus quo crimine (sc. accusatus fuerit) Ci. ep.; datur (= dicitur, fertur) z NCI: Cl., pius Aeneas eripuisse datur O., Asopos genuisse datur dignusque videri tunc pater Stat.; z raznimi, poseb. abstraktnimi obj.: consilium d. Ci. idr. svetovati, rationem d. (posl.) Pl., Ci. račun dati (narediti), (pren.) rationem d. alicuius rei Pl., Corn. odgovor da(ja)ti za kaj, responsum d. Ci., H. idr. odgovoriti, responsa populo d. H., O.; poseb. o izrekih preročišč: responsum d. Cu. = sortem d. O., Suet., data haec dictio erat L., data fata V. (po preročišču) obljubljena usoda; praecepta d. Ci. idr. predpis(ov)ati, d. fidem (zaupati), testimonium (prič[ev]ati), diem d. napovedati, določiti, jur. diem d. alicui Plin. iun. rok postaviti, dare litem secundum aliquem (jur.) Ci., L. ali samo dare secundum aliquem Sen. rh. idr. (pravdo) komu v prid razsoditi, nomen, (o več osebah) nomina d. (voj.) Ci., C., L. zglasiti se (k vojakom), pa tudi civilno, npr.: in quam (coniurationem) certatim nomina dederant senatores … T.
b) ustno širiti, razširiti (razširjati), raznesti (raznašati): sermo per totam civitatem est datus L., an sceleris data fama per urbes finitimas? Stat., dato passim varias rumore per urbes Stat.

B. s proleptičnim obj.

1. od (iz) sebe da(ja)ti
a) kaj slišnega = kaj glasiti: d. plausum Ci., H., sonitum Lucr., O., sonum, clamorem, cantūs V., Tib., gemitum, gemitūs, mugitum, mugitūs, frangorem, sibila, Phrygios modos O., balatūs Hyg. (take zveze slovenimo večinoma z nedovršno ali dovršno obliko glagola, npr. plausum dare [= plaudere] ploskati, gemitum [-ūs] dare [= gemere] vzdihniti [vzdihovati], mugitum [-ūs] dare [= mugire] [za]mukati itd.), dicta d. V. (o)glasiti se, (spre)govoriti.
b) kaj vidnega: ore colores V. izžarevati, non fumum ex fulgore, sed ex fumo dare lucem cogitat H., ara dabat fumos O. je kvišku poganjal dim, herbae, quae non dant flammas O. ki ne dajo vidnega plamena, d. castum cruorem ali lacrimas O. prelivati solze = jokati; pren. documentum (-a) dare dokaz(ov)ati, izprič(ev)ati: Cu., Iust., dederas documenta, quam contemneres populi insanias Ci.; podobno: qua in re … ceteris specimen aliquod dedisti Ci. si dal drugim nekakšen zgled, exemplum d. T.

2. da(ja)ti, napraviti, narediti, storiti, delati, tvoriti, povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati)
a) s konkretnim obj.: viam Pl., viam alicui L., Cu., locum O. prostor narediti, umakniti se, vulnus, vulnera hosti O. zada(ja)ti, alicui alapam Vulg., cuneum V., sinum in medio L., gremium Mel.
b) z abstraktnim obj.: alicui curas Corn., plāga causas ad letum non dedit O., causam armorum iis d. C., suspicionem fugae alicui d. C., eo minus sibi dubitationis dari, quod … C. tem manj se more pomišljati, d. damnum, alicui dolorem Ci., spem Ci., L., O. ali risūs iocosque H. vzbuditi, alicui somnum H., tussim Cat., funera V., ingentem fugam stragemque L., spiritūs L. ošabnost vzbuditi, animos O. osrčiti, opogumiti, vires alicui O. okrepiti, finem animae Iuv. ali bello, proelio Eutr. (do)končati, causam bello Eutr. povod za vojno dati; occ.
a) da(ja)ti = (po)roditi: geminam partu prolem V., progeniem vitiosiorem H., liberos Cat., fetūs Tib.; pren.: tellus dedit ferarum ingentia corpora Lucr., ipsa … per se dabat omnia tellus O., terra fabas tantum duraque farra dabat O., cum segetes occat tibi mox frumenta daturas H., quercus singulos ramos a frutice dedit Suet. je pognal.
b) z abstraktnim obj. da(ja)ti, storiti, delati: d. motūs Lucr., L., O. zganiti se, gibati se, longos corpore tortūs V. zvijati se po dolžini, cursum in medios V. teči, hiteti, dreti, saltum O. skočiti, leves saltūs O. lahno skakati, amplexum, complexum O. objeti, impetum (impetūs) in aliquem L. napasti (napadati); s predikatnim adj. ali pt.: anni multi me dubiam danunt (gl. opombo) Pl., alterum geminata victoria ferocem in certamen tertium dabat L., cautumque dabant exempla sequentem Cl., aliquid effectum d. Pl., iam hoc tibi inventum dabo Ter., te mea dextera bello defensum dabit V. te bo branila v vojni, stratas legiones Latinorum dabo L. pobil bom, hanc mactatam victimam … legatorum Manibus dabo L. bom posekal za spravno daritev manom … , hostium legiones mactandas Telluri ac diis Manibus dabo L.

Opomba: Soobl. danō -ere, danunt: Naev. fr., Pl., Caecil. fr., Non., P. F. — Star. cj. pr. duim, duis, duit, duint: Kom. in stari tragiki, Ca. idr. — Star. imp. duitor: datin = datisne: Pl., dabine = dabisne: Pl. obl. po odpahu končnega samoglasnika Tab. XII ap. Plin. — Sinkop. obl. dedistin = dedistine: Pl. — Obl. dor (1. os. pr. pass.) po Macr. ni izpričana.

dobíček ganancia f , beneficio m , provecho m , lucro m

čisti dobiček beneficio líquido
dati dobiček producir ganancia
doseči lepe dobičke obtener grandes ganancias
delati bajne dobičke hacer ganancias fabulosas
imeti dobiček od sacar (ali tener) ganancia de
deliti dobiček partir la ganancia
prinesti dobiček rendir beneficio
prodati z (brez) dobičkom vender con (sin) ganancia
biti udeležen pri dobičku participar en los beneficios
delež pri dobičku participación f en los beneficios
delitev dobička reparto m de beneficios
razdelitev dobička distribución f de beneficios

docilement [dɔsilmɑ̃] adverbe ubogljivo

obéir docilement ubogati brez ugovarjanja

dodat|ek⁴ moški spol (-ka …) tehnika, kemija die Zutat, der Zusatz (mangana Manganzusatz), dodana snov: der Zusatzstoff, das Zusatzmittel, der Zuschlag, der Zuschlagstoff
dodatek za peko die Backzutat
kemija protipenilni dodatek der Entschäumer
zlitinski dodatek der Legierungszusatz, das Legierungsmittel
brez dodatka svinca unverbleit
brez dodatkov zuschlagfrei

dogod|ek [ó] moški spol (-ka …) das Ereignis; (pripetljaj, nemil dogodek) der Vorfall
nenavaden dogodek die Begebenheit
poslovni dogodek der Geschäftsvorgang
dogodek, zaradi katerega je nastala škoda schädigendes Ereignis
srečni dogodek freudiges Ereignis
-ereignis (dneva Tagesereignis, v družini Familienereignis, svetovni Weltereignis, športni Sportereignis, umetnostni Kunstereignis)
aktualni dogodki množina das Zeitgeschehen
brez dogodkov (dolgočasen) ereignislos

dogódek event; occurrence; happening; (vmesni) incident

brez dogódkov uneventful
poln dogódkov eventful
enkraten, edinstven dogódek unique (ali singular ali nonrecurrent) event, pogovorno one-off
važen, pravi dogódek quite an event
nobeni važni dogódki no events of note

dohod|ek [ó] moški spol (-ka …)

1. das Einkommen, Einkünfte množina
dohodek iz gospodarske dejavnosti Erwerbseinkünfte množina
-einkommen (bruto Bruttoeinkommen, celokupni Gesamteinkommen, čisti Reineinkommen, dejanski Realeinkommen, po osebi Pro-Kopf-Einkommen, po učinku Leistungseinkommen, v naravi Naturaleinkommen, Roheinkommen, letni Jahreseinkommen, mesečni Monatseinkommen, minimalni Mindesteinkommen, narodni Nationaleinkommen, Volkseinkommen, neto Nettoeinkommen)
katastrski dohodek der Bodenertrag

2. iz delovnega razmerja: der Lohn, das Gehalt, Bezüge množina
letni dohodek Jahresbezüge množina
➞ → osebni dohodek

3. (prejemki) die Einnahme, Einnahmen množina
dohodek iz najemnin die Mieteinnahme
dohodek od obresti die Zinseinnahme
predvideni dohodek die Solleinnahme, die Einnahmeerwartung
stranski dohodek die Nebeneinnahme
|
brez dohodka einkommenslos, verdienstlos
izpad dohoda der Einnahmeausfall, Verdienstausfall, Lohnausfall
nadomestilo za izpad dohodka die Verdienstausfallsentschädigung
neobdavčeni del dohodka der Grundfreibetrag, Steuerfreibetrag
porazdelitev dohodka die Einkommensverteilung
vir dohodka das Erwerbsmittel, die Einnahmequelle
imeti prenizke osebne dohodke unterbezahlt sein
ki ima nizke dohodke einkommensschwach
ki ima visoke dohodke einkommensstark
imeti previsoke (osebne) dohodke überbezahlt sein
dodatni dohodki/višji dohodek od pričakovanega Mehreinnahmen množina
proračunski dohodki Haushaltseinnahmen množina

dohodnin|a ženski spol (-e …) die Einkommensteuer
brez dohodnine einkommensteuerfrei
biti zavezanec dohodnine einkommensteuerpflichtig sein
prijava dohodnine die Einkommensteuererklärung
kartica plačanih akontacij dohodnine die Lohnsteuerkarte

dòkolica ž brezdelica, prosti čas: biti u -i biti brez dela, biti prost

dolg¹ [ou̯] moški spol (dolga; dolgovi) die Schuld (tudi figurativno); postavka: der Schuldposten; obveznost: die Schuldverpflichtung; knjigovodsko: das Soll; vsota: der Schuldbetrag; -[schuld] Schuld (častni Ehrenschuld, davčni Steuerschuld, iz igre na srečo Spielschuld, stečajne mase Masseschuld, v banki Bankschuld, v tujini Auslandsschuld, zapuščine [Nachlaßschuld] Nachlassschuld, hipotečni Hypothekenschuld, osnovni Grundschuld, podedovani Erbschuld, prinosni Schickschuld, realni Realschuld, menični Wechselschuld, vojni Kriegsschuld, zasebni Privatschuld)
dolgovi množina Schulden
državni dolgovi Staatsschulden
leteči dolgovi schwebende Schulden
odplačevanje dolga/dolgov die Schuldentilgung, die Entschuldung, služba: der Schuldendienst
odpust dolgov der [Schuldnachlaß] Schuldnachlass
ostanek dolga die Restforderung, die Restschuld
pravni naslov za izterjavo dolga der Schuldtitel
prevzem dolga der Schuldeintritt, die Schuldübernahme
stanje dolga der Schuldenstand
konverzija dolga/dolgov die Schuldumwandlung
črtanje dolga der [Schuldenerlaß] Schuldenerlass
gora dolgov der Schuldenberg
knjiga dolga/dolgov das Schuldbuch
masa dolga/dolgov die Schuldenmasse
odpis dolga die Entschuldung
breme dolgov die Schuldenlast
pristop dolgu der Schuldbeitritt
imeti dolgove Schulden haben
delati dolgove Schulden machen
poplačati dolg eine Schuld abstatten, eine Schuld/Schulden tilgen
oprostiti dolga/dolgov eine Schuld/Schulden erlassen
zabresti v dolgove in Schulden geraten
brez dolga/dolgov schuldenfrei

dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
časten dólg debt of honour
hipotekarni dólg mortgage
neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
izterljiv dólg recoverable debt
viseč dólg floating debt
državni, narodni dólg national debt
biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
dobiti dólg povrnjen to recover a debt
plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
poravnati svoje dólgove to settle one's debts
odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
kup dólgov a mountain of debts
rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul

dólg dette ženski spol , obligation ženski spol ; culpabilité ženski spol , péché moški spol

brez dolgov exempt de dettes, sans dettes, net (quitte) de toute dette; (posestvo) non hypothéqué, non grevé d'hypothèques
plačati, poravnati, znebiti se dolgov payer (ali régler, s'acquitter de) ses dettes
delati dolgove faire (ali contracter) des dettes, s'endetter, se mettre dans les dettes
tičati (do vratu) v dolgovih, biti čez glavo v dolgovih être dans les dettes jusqu'au cou, être criblé de dettes, avoir des dettes par-dessus la tête
častni dolg dette d'honneur (ali sur parole)
državni dolg dette publique
menični dolg dette par acceptation, dette fondée sur une lettre de change
vojni dolg responsabilité ženski spol de la guerre
vojni dolgovi dettes de guerre
obljuba dela dolg chose promise, chose due; qui promet, s'oblige

dólg deuda f

brez dolgov sin deudas, libre de deudas
častni (kvartopirski, neizterljiv, viseč) dolg deuda de honor (de juego, incobrable, flotante)
državni dolg deuda nacional (ali pública ali del Estado)
menični dolg obligación f cambial
delati dolgove hacer (ali contraer) deudas
izterjati dolg cobrar una deuda
poravnati, plačati dolg pagar (ali satisfacer) una deuda
tičati v dolgovih estar lleno de deudas
do vratu tičati v dolgovih fam estar entrampado hasta las cejas
zabresti v dolgove contraer deudas, endeudarse, fam entramparse

dolgoprogaš samostalnik
1. v športu (o teku) ▸ hosszútávfutóJe navdušen dolgoprogaš, ki je v karieri pretekel že več kot 20.000 kilometrov. ▸ Lelkes hosszútávfutó, aki karrierje során már több mint 20.000 kilométert futott le.

2. v športu (o drugih športih) ▸ hosszútáv-
Dolgoprogaši bodo v Španiji v treh tednih preplavali skoraj 300 kilometrov. ▸ A hosszútávúszók Spanyolországban három hét alatt majdnem 300 kilométert úsznak le.
Osem dni sem bil brez treninga v vodi, kar je za dolgoprogaša smrt. ▸ Nyolc napig nem edzettem vízben, ami egy hosszútávúszó számára végzetes.

3. (vozilo) ▸ nagy hatótávolságú, távolsági, maratoni
Med Airbusovimi dolgoprogaši z 250 do več kot 500 sedeži so poleg letal A330 še A350 XWB in A380. ▸ Az A330-as mellett az A350 XWB és az A380-as is a nagy hatótávolságú repülőgépek közé tartozik 250-től indulva akár 500-nál is több ülőhellyel.
Vsa notranjost dokazuje, da so imeli v mislih dolgoprogaša, ustvarjenega za udobna potovanja. ▸ Az egész belső tér azt bizonyítja, hogy egy távolsági, kényelmes utazásokra szánt járművet terveztek.
Kolo je pravi dolgoprogaš, odlikuje ga tudi sistem vzmetenja z enim vrtiščem, zaradi katerega so okvare neprimerljivo redkejše. ▸ Ez egy igazi maratoni kerékpár egycsapszeges felfüggesztési rendszerrel, amely összehasonlíthatatlanul ritkábbá teszi a meghibásodásokat.

4. (kdor dela kaj dolgoročno) ▸ elkötelezett, kitartó
V glasbi obstaja akutno pomanjkanje dolgoprogašev, tistih, ki bi delali na dolgi rok. ▸ A zenében akut hiány van az elkötelezett zenészekből, azokból, akik hosszú távon dolgoznának.
V politiki ne moreš biti dolgoprogaš, če nisi dovolj inteligenten. ▸ Nem lehetsz hosszú távon sikeres a politikában, ha nem vagy elég intelligens.
Nič kaj dobro pa se ne piše niti dolgoprogašem, ki spijo več kot osem ur na noč. ▸ A hosszan alvó emberek, akik nyolc óránál többet alszanak egy éjszaka, szintén nem járnak jól.
Ste zelo nadarjena in bistra oseba, težava je v tem, da niste dolgoprogaš. ▸ Ön nagyon tehetséges és okos ember, a probléma az, hogy nem kitartó.

dolgotrajno brezposelni stalna zveza
pogosto v množini (kdor je brez zaposlitve več kot leto) ▸ tartós munkanélküli

dolus -ī, m (prim. osk. dolom, dolud = lat. dolum (acc.), dolo (abl.), gr. δόλος zvijača, δολόεις = lat. dolōsus)

1. prevara, ukana, prekanjenost, lokavščina, lokavost, potuhnjenost, zvijača, zvijačnost, zavratnost, zahrbtnost: Kom. idr., ne qua fraus, ne qui dolus adhibeatur Ci., fraus ac dolus C., L., doli atque fallaciae Ci., per dolum Ci., Auct. b. Afr., T. ali dolo, dolis zvijačno, zavratno, zahrbtno: qui per dolum atque insidias … bellum intulissent C., ut magis virtute quam dolo contenderent C., dolo erat pugnandum N., si dolo nihil profecerit, vi et violentia deicere eos conatur Lact., dolis et astu aggredi aliquem Lact.; hau (haud) dolo Pl. brez prikrivanja, naravnost, pošteno, non ali ne dicam dolo Pl., Ter. da pošteno povem; nihil doli subest N., dolus subest Iust.; jur. dolus malus hudoben namen, namerna in zlobna prevara: Ter., Icti., dolo malo tuo Ci., in vi enim dolus malus inest Ci., id sine dolo malo factum esse iudicabitur Ci., iste dolus malus legibus erat vindicatus Ci.

2. met. mamilo, slepilo: doli fabricator Epeos V., dolos (= retia) saltu deludit O., subterraneis dolis peractum urbis excidium Fl. — Pooseb. Dolus -ī, m Dol(us), bog prevare: Val. Fl.

dolžn|i (-a, -o) schuldig, pflichtschuldig; nötig; respekt, upoštevanje ipd.: gebührend
brez dolžnega spoštovanja unehrerbietig
dolžne obresti množina Sollzinsen
dolžno nadzorstvo die schuldige Aufsicht

dom¹ [ó] moški spol (-a …) das Zuhause; das Heim; das Elternhaus
dostava: na dom frei Haus
izposoja na dom die Entleihung
delo na domu die Heimindustrie, das Heimwerk, die Heimarbeit
delavec, ki opravlja delo na domu der Heimarbeiter
nega bolnika na domu die Hauspflege
obisk (zdravnika) na domu der Hausbesuch
obisk stranke na domu der Kundenbesuch
oskrba na domu die Heimbetreuung
pouk na domu der Hausunterricht
študij na domu das Heimstudium
zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
proti domu heim, heimwärts
brez doma heimlos, unbehaust
držati se doma häuslich sein
od doma von zuhause weg

dóm home; (hiša) house; (zavod) home, hall

brez dóma homeless; houseless; unsettled
z dóma away, away from home
proti dómu homeward(s)
dečji dóm children's home
študentovski dóm hall (ali hostel) of residence (for students)
dóm za stare ljudi old people's home
dóm upokojencev home for the aged; home for old-age pensioners
dóm za slepe home for the blind
ustvariti si dóm to set up a home