Franja

trmast (-a, -o) trotzig, dickschädlig, dickköpfig; (ki se vedno upira) bockig; (ki mu nič ne dopoveš) verstockt, störrisch, stur; (svojeglav) eigensinnig
biti trmast einen dicken Schädel haben
trmasto vztrajanje die Sturheit
trmasto vztrajati pri sich versteifen auf

tŕmast (-a -o) adj.

1. caparbio, ostinato, cocciuto, tignoso:
trmast otrok un bambino testardo
biti trmast kot vol essere cocciuto come un somaro, testardo come un asino

2. pren. bizzoso, capriccioso; restio:
trmasti lasje una capigliatura bizzosa

tŕn thorn; spine; prickle

brez tŕnov without a thorn, spineless, thornless
poln tŕnov thorny
beli tŕn hawthorn, (redko) whitethorn
črni tŕn blackthorn, sloe
to mi je tŕn v peti (figurativno) it is a thorn in my flesh (ali in my side)
moj uspeh mu je tŕn v peti he envies me my success
biti kot na tŕnih (figurativno) to be on tenterhooks, (žargon) to be like a cat on hot bricks
ni rože brez tŕna (there is) no rose without a thorn

tŕn épine ženski spol , piquant moški spol

beli trn aubépine ženski spol, crataegus moški spol
črn trn prunellier moški spol
biti na trnih (figurativno) être sur des épines
on mi je trn v peti (figurativno) je ne peux le voir en peinture, je ne peux pas le supporter
ni rože brez trna il n'y a pas (ali point) de rose sans épines

tŕn (-a) m

1. spina; aculeo; punta; pruno:
trn vrtnice ga je zbodel è stato punto dalla spina di una rosa

2. teh. spina:
trn za luknjanje spina
kalibrski trn calibro a tampone

3. anat. processo spinoso vertebrale

4. bot. pruno:
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
črni trn pruno selvatico, prugnolo, spino nero (Prunus spinosa)
kristusov trn marruca, soldino (Paliurus spina-christi)
ognjeni trn agazzino (Pyracantha coccinea)
pasji trn spino cervino (Rhamnus cathartica)

5. pren. spina, pruno:
trn zavisti la spina dell'invidia
biti na trnih stare sulle spine
v srcu mi tiči trn ho una spina nel cuore

tŕnje (-a) n pruneto, prunaio, spineto; spine, roveto:
venec iz trnja corona di spine
njene besede so bile trnje aveva la lingua avvelenata
biti ves na trnju stare sulle spine
(življenjska) pot, posuta s trnjem cammino spinoso, vita dura

trp|eti³ [é] (-i) (trajati) dauern; (biti trpežen) dauerhaft sein, haltbar sein

trud moški spol (-a, ni množine) die Mühe; (prizadevanje) die Bemühung, das Bestreben
vloženi trud der Aufwand
brez truda mühelos
z veliko truda mühselig, mit Mühe
biti vreden truda lohnen, der Mühe wert sein
ne biti žal truda komu keine Mühe scheuen (jemand scheut keine Mühe)
ves trud je proč vržen da ist Hopfen und Malz verloren

trúd trouble, effort; exertion; pains pl; hard work, labour, toil; endeavour

trúda poln painful, troublesome
s trúdom with an effort
brez trúda without trouble, easily, effortlessly
z velikim trúdom with great difficulty
z lahkim trúdom easily
izgubljen trúd a waste of effort
trúd brez haska wasted effort
ves trúd je zaman pogovorno it's all a waste of time, pesniško it is labour lost
ni mi žal trúda I don't mind hard work, I don't shrink from hard work
hvala za vaš trúd I thank you for the trouble you have taken
z malo trúda with a little trouble, by taking a little trouble
po velikem trúdu sem uspel I succeeded after a great deal of trouble
ni vredno trúda it isn't worth while, it is not worth the trouble
veliko trúda si da(ja)ti to take great trouble
dal si je mnogo trúda, da (bi naredil izpit) he was at great pains to (pass the examination)
nobenega trúda se ne bati, se ne ustrašiti to spare no effort, to grudge no pains
povzročil, dal ti bom veliko trúda I'm going to cause you a lot of trouble
prav nobenega trúda si ne vzeti, dajati to take no trouble at all
ne varčevati s trúdom to spare no effort (ali no pains)
naredil sem to, da bi ti prihranil trúd I did it to save you trouble
biti tepen v zahvalo za svoj trúd to get a thrashing for one's pains
tratiti, zapravljati (svoj) trúd (figurativno) to plough the sand
ni si vzel niti trúda, da bi odgovril he didn't even take the trouble to answer

trúden cansado, fatigado

postati truden cansarse, fatigarse
strašno truden cansadísimo, muerto de fatiga, desfallecido; fam hecho polvo
biti na smrt truden estar rendido (de cansancio)

tržišč|e srednji spol (-a …) der Markt, Absatzmarkt; das Absatzgebiet; der Handelsplatz, Umschlagplatz; -markt (delovne sile Arbeitsmarkt, gotovinsko Kassamarkt, notranje Binnenmarkt, zunanje Auslandsmarkt, žitno Getreidemarkt)
… tržišča Markt-
(analiza die Marktanalyse, oblikovanje die Marktbildung, odpiranje die Markterschließung, oskrba die Marktversorgung, raziskovanje die Marktforschung, die Markterkundung)
na tržišču auf dem Markt, im Handel
biti na tržišču auf dem Markt sein, Kaufobjekt sein
motnja na tržišču die Marktstörung
možnosti na tržišču Marktchancen množina
običajen na tržišču marktüblich
položaj na tržišču die Marktlage
prevladujoč na tržišču marktbeherrschend
prednost na tržišču der Marktvorsprung
vrzel na tržišču die Marktlücke

tuj² (-a, -e) (nedomač) unvertraut, nicht vertraut; fremd
biti tuj komu misel, način ravnanja ipd.: [fernliegen] fern liegen
nič človeškega mi ni tuje nichts Menschliches ist mir fremd
počutiti se tujega otrok: fremdeln

túj (-a -e)

A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero

5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo

6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario

B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero

tújec (-jca) | -jka (-e) m, f straniero (-a); forestiero (-a), estraneo (-a) (tudi pren.):
biti tujec v lastni družini essere un estraneo nella propria famiglia
pren. edini tujec v Jeruzalemu l'unico a non sapere l'ultima novità
urad za tujce ufficio stranieri
Univerza za tujce v Perugii Università per Stranieri di Perugia
sovraštvo do tujcev xenofobia
lingv. tujka forestierismo

tujína foreign country, foreign parts pl

v tujíni abroad
biti v tujíni to be abroad
iti v tujíno to go abroad
živeti v tujíni to live abroad

turnéja tour

gledališka skupina na turnéji theatrical company on tour
biti na turnéji to be on tour
iti na turnéjo to go on tour
iti na turnéjo z (gledališko) igro to take a play on tour
voditi na turnéjo to take on tour
poletna gledališka turnéja (po letoviščih) ZDA žargon strawhat circuit

túrški (-a -o) adj. geogr. turco; (nanašajoč se na staro Turčijo) ottomano:
turški sultan sultano turco
turški imperij impero turco, ottomano
turški vpadi scorrerie turche
pog. biti zbit kot turška fana essere stanco morto
turška kava caffè turco
turška kopel, turško kopališče bagno turco
turška sablja scimitarra
turška vera religione musulmana, islam
turški divan sultana, divano alla turca
turški polmesec mezzaluna turca
turški prevajalec turcimanno
turško stranišče gabinetto alla turca
zool. turška grlica tortora dal collare orientale (Streptopelia decaocto)
bot. turška leska nocciolo di Costantinopoli (Corylus colurna)
bot. turška lilija martagone, giglio gentile, giglio selvatico (Lilium martagon)
bot. turška leča vescicaria (Colutea arborescens)
bot. navadna turška detelja lupinella (Onobrychis viciifolia)
lingv. turški jeziki lingue turche
anat. turško sedlo sella turcica

tvega|ti [é] (-m) wagen, riskieren, ein Risiko eingehen, (etwas) aufs Spiel setzen
tvegati, da … Gefahr laufen, [daß] dass …, zavestno: es darauf ankommen lassen, sich auf ein Wagnis einlassen, sein Heil/Glück versuchen
ne tvegati nicht riskiren, ničesar: sichergehen
biti pripravljen tvegati risikofreudig sein
pripravljen tvegati risikobereit
tvegati življenje sein Leben wagen

tvori|ti [ó] (-m) bilden (se sich); (izoblikovati) ausbilden, herausbilden; (producirati) erzeugen; problem ipd.: ➞ → biti, ausmachen, darstellen
tvoriti prehod einen Übergang darstellen, überführen, überleiten zu
tvoriti meandre mäandrieren
tvoriti razsevke metastasieren
ki tvori … -bildend
(pline gasbildend, roje schwarmbildend, trose [sporenbildend] Sporen bildend)
ki tvori malo/veliko … -arm/reich
(žlindre schlackenarm/schlackenreich)
korala, ki tvori koralne grebene der Riffbildner

ubogljív obediente; dócil

biti ubogljiv obedecer
ubogljivo obedientemente, con obediencia