-
vorbeikommen* priti mimo; figurativ priti okrog, oglasiti se (pri); an etwas vorbeikommen izogniti se (čemu)
-
vorbeireden an einer Sache: ne zadeti, zgrešiti (jedro); aneinander vorbeireden govoriti drug mimo drugega
-
vorbeischießen* an zgrešiti (kaj); zdrveti mimo (koga/česa)
-
vorbeiziehen* an defilirati; Zeit: minevati; Sport an prehiteti
-
Vorrat, der, (-/e/s, Vorräte) zaloga (an česa); auf Vorrat na zalogo
-
vorübergehen* iti mimo (an česa), minevati, miniti
-
vouch1 [váuč] prehodni glagol
jamčiti (for za)
potrditi; navesti za dokaz, za okrepitev; biti porok, garantirati
I can't vouch for him ne morem jamčiti zanj
to vouch an authority navesti (citirati) ugledno osebo, strokovnjaka
to vouch for the truth of a statement jamčiti za resničnost trditve
-
voveō -ēre, vōvī, vōtum (iz *u̯egu̯hei̯o, indoev. kor. *u̯egu̯h- zaobljubiti; pf. vōvī iz *vŏvēvī, sup. vōtum iz *vŏvētom, *vŏvētum, prim. skr. vāghát- zaobljubnik, molilec, umbr. vufetes = votivis, vufru menda = votivum, gr. εὔχομαι slovesno obljubljam, zaobljubljam, molim, εὐχή, εὐχωλή = lat. votum)
1. zaobljubiti (zaobljubljati), slovesno (svečano) obljubiti (obljubljati), obečati (obetati), posvetiti (posvečati, posvečevati): aedem, templum L., earum templa sunt publice vota et dedicata Ci., ludi voti L., nostri imperatores pro salute patriae sua capita voverunt Ci., se vovere pro re publica S. žrtvovati se, pro reditu victima vota cadet O.; z notranjim obj.: vota vovi Pl. naredil sem zaobljube, zaobljubil sem se, obljubil sem, vota (po novejših izdajah dona) puer (kot deček) solvit, quae femina voverat Iphis O.; z dat. personae: Herculi … decumam vovit Ci., Vulcano arma, fana Pallori L., hostica Tyrrheno vota est vindemia regi O.; z ACI, in sicer z inf. pr.: me inferre Veneri vovi iam ientaculum Pl.; toda klas. le z inf. fut.: vovisse dicitur, … uvam se deo daturum Ci., duo templa se Romae dedicaturum voverat Ci., pro victimis homines immolant aut se immolaturos vovent C., se pro aegro eo vovisse, ubi primum convaluisset, Bacchis eum se initiaturam L.; poklas. z ut: voverant, si victores forent, ut die festo Veneris virgines suas prostituerent Iust.; abs.: manus leviter pandata, qualis voventium est Q.
2. sinekdoha želeti, zahtevati, voliti komu kaj: quae modo voverat, odit O., quae voveam, duo sunt O., elige, quid voveas O.; z dat. personae: quid voveat dulci nutricula maius alumno H.; s finalnim stavkom: ut tua sim, voveo O. — Od tod subst. pt. pf. vōtum -ī, n
1. (za)obljubljeno, (za)obljubljeni predmet (dar), (za)obljubljena žrtev, posvečeni dar, starejše zaobljubek, posvečenina: spolia hostium Marcellus, Vulcano votum, cremavit L., lustramurque Iovi votisque (abl.) incendimus aras V. z zaobljubljenimi žrtvami, Caesar … dis Italis votum immortale sacrabat, maxuma ter centum totam delubra per Urbem V. večni spomenik (= spomenik, ki je Cezarja Avgusta naredil nesmrtnega), Danai … in suo voto latent Petr. = v zaobljubljenem (trojanskem) konju.
2. zaobljuba, obljuba: eius … nefaria vota cognovimus Ci., Veneri et Cupidini vota debere Ci. biti dolžan izpolniti zaobljube, vota facere (de aegroto, contra rem publicam) Ci. ali vota concipere Ci., L., O. ali suscipere Ci., N., suscipere pro aliquo L. ali vota nuncupare Ci., L., Plin. iun., Suet., Val. Max., Fest. ali (pesn.) vota canere (sc. Iunoni) V., vota ferre (ad deos bogovom) O. narediti (delati) zaobljube, (za)obljubiti ((za)obljubljati), vota solvere, persolvere Ci., Plin. iun., pro qua (sc. domo Caesaris) vota persolvere T. ali vota dissolvere Ci. ali exsolvere T. ali exsequi V. ali reddere O., tudi voto se exsolvere Petr. ali voto fungi Iust. obljube (obljubo), zaobljube (zaobljubo) izpolniti (izpolnjevati), uresničiti (uresničevati), divos in vota vocare V. ali deos votis vocare V. ob zaobljubah klicati bogove, obljubljati pri bogovih, cessare in vota V. odlašati z zaobljubami, voto teneri, voti religione obstrictum esse Ci. ep. ali obligari voti sponsione deo Ci. po zaobljubi (z zaobljubo) biti zavezan (biti dolžan), precibus et votis victoriam a dis exposcere Auct. b. Alx., in questus, lacrimas, vota effundi T., votum postulare Ap., votum facere aliquid kaj obljubiti, slovesno obljubiti: Papirius … dimicaturus votum fecit, si vicisset, Iovi pocillum vini Plin., vota signare (sc. litteris) Plin. iun., vota deûm (objektni gen.) V. bogovom storjene, damnabis tu quoque votis (abl.) V. tudi ti jih boš obsojal = zavezal k izpolnitvi njihovih zaobljub (uslišujoč njihove prošnje), voti damnari L., N. ali votorum damnari L. biti obsojen izpolniti svojo zaobljubo = biti zavezan (dolžan) izpolniti svojo zaobljubo, svojo željo videti izpolnjeno, videti, da se je … želja izpolnila; tako tudi voti damnatus L. ali voti reus V. zavezan (dolžan) izpolniti zaobljubo (če se je želja izpolnila); voti liberari L. obvezanosti izpolnitve storjene zaobljube.
3. occ.
a) vota (slovesne) zaobljube, ki so jih naredili državni uradniki 3. januarja za cesarjevo blaginjo: vota (sollemnia) pro incolumitate principis nuncupare, suscipere ipd. T., Plin. iun., votorum nuncupatio Suet.
b) zaobljuba pri sklepanju zakona in meton. svatba, zakonska zveza, zakon: togam quoque parari et voto et funeri Ap. kot svatbeno in tudi kot mrtvaško oblačilo, ad vota non posse pervenire Cod. Th., ad tertia vota migrare pozni Icti.
c) (z zaobljubo združena) molitev: pia vota O., di maris et caeli, — quid enim nisi vota supersunt? — solvere quassatae parcite membra ratis O., postrema miserorum vota Cu., vota praeire Cu. narekovati molitveno besedilo.
4. metaf. želja, hotenje, hlepenje, koprnenje: Petr., Plin., Plin. iun., Aur. idr., nocturna vota cupiditatum Ci., vota parentium Q., rebus supra vota fluentibus S. ap. Serv., Iust., ad omne votum Ps.-Q. (Decl.) po želji vseh, neque votum sibi neque animum deesse Suet., hoc erat, quod votis petivi V. = hoc erat in votis H. to sem si že davno želel, scire erat in voto Pers. želel sem, voto (votis) potiri O. doseči, kar si kdo želi, svojo željo videti izpolnjeno, voti potens O. dosegši, kar si je kdo želel = ki se mu je želja izpolnila, an venit in votum Attalicis ex urbibus una? H. ali te je prevzela želja po enem od … ?, ali si želiš enega izmed … ?, eius me conpotem voti vos facere potestis L. to željo mi vi morete izpolniti, tua corrige vota O., votum implere (izpolniti) Cu., vota facere Ci. želeti (si), id (hoc Q.) votum est Cels. to je želja = to si je želeti; z ut, ACI ali samim inf.: votum est, ut tantum exulceretur Cels., votum est longum morbum fieri Cels., vinci et succumbere votum est Prud.; o neživih subj.: alioqui vota arborum frugumque communia sunt nives diutinas sedere Plin. sicer si je za drevesa prav tako kakor za žita (treba) želeti, da …
-
voziti2 (vózim) vozilo: fahren, lenken, (ein Fahrzeug) steuern; letalstvo pilotieren; ironično: kutschieren; (dol/ navzdol hinunterfahren, abfahren, gor/navzgor hinauffahren, mimo česa vorbeifahren an, na drugo stran hinüberfahren, nazaj zurückfahren, pod čim durchfahren unter, (eine Straße) unterqueren, skozi kaj durchfahren durch, v kaj einfahren in, drug za drugim [hintereinanderfahren] hintereinander fahren)
voziti avto Auto fahren
voziti kolo [radfahren] Rad fahren
čudno voziti gurken
voziti kočijo figurativno pav: ein Rad schlagen
-
vožnj|a1 [ô] ženski spol (-e …)
1. die Fahrt (dol Hinunterfahrt, Abfahrt, domov Heimfahrt, gor Auffahrt, Bergfahrt, naprej Vorwärtsfahrt, naravnost Geradeausfahrt, naprej - nadaljevanje vožnje Weiterfahrt, navkreber Auffahrt, Bergfahrt, nazaj Rückfahrt, preko česa Überfahrt, sem Herfahrt, skozi Durchfahrt, s potiskanjem železnica Schiebefahrt, tja, do cilja Hinfahrt, tja in nazaj Hin- und Rückfahrt, v dolino Talfahrt, v napačno smer Falschfahrt, v ovinku Kurvenfahrt, z dovprego železnica Nachschiebefahrt; dolga Fernfahrt, enodnevna Tagesfahrt, izpitna Prüfungsfahrt, mestna Stadtfahrt, nočna Nachtfahrt, z omejeno hitrostjo, počasna Langsamfahrt, polžja Gondelfahrt, posebna Extrafahrt, Sonderfahrt, poskusna Probefahrt, Erprobungsfahrt, Testfahrt, prva Erstfahrt, Jungfernfahrt, prazna - tovornjaka, avtobusa Leerfahrt, za razvedrilo Vergnügungsfahrt, z inštruktorjem Schulfahrt), das Fahren (po desni Rechtsfahren, po levi Linksfahren, mimo česa Vorbeifahren an, v koloni Kolonnenfahren, vštric Nebeneinanderfahren)
vzvratna vožnja das Rückwärtsfahren, der Rückgang, die Rückwärtsfahrt
vožnja v neznano eine Fahrt ins Ungewisse, eine Fahrt ins Blaue
ena vožnja pri prevažanju: eine Fuhre
vožnja s/z … die -fahrt
(z avtobusom Autobusfahrt, Omnibusfahrt, z avtomobilom Autofahrt, z balonom Ballonfahrt, s čolnom Bootsfahrt, Kahnfahrt, z gondolo Gondelfahrt, z ladjo Schiffsfahrt, s parnikom Dampferfahrt, s sanmi Schlittenfahrt, s taksijem Taxifahrt, z vlakom Eisenbahnfahrt, Zugfahrt, Bahnfahrt); po cesti, vodi: die Fahrt auf, das Befahren (von)
2. potnika: die Fahrt (brezplačna Freifahrt, krožna Rundfahrt, na črno Schwarzfahrt)
vozovnica za več voženj der Sammelfahrschein
pravica do brezplačne/proste vožnje die Freifahrtberechtigung
3. voznikova: die Fahrt, das Fahren, das Lenken (eines Fahrzeugs); (način vožnje) die Fahrweise (defenzivna defensive, ofenzivna offensive)
mirna vožnja ruhige Fahrweise
varna vožnja die Fahrsicherheit
avtomobila: das Autofahren
|
… vožnje Fahrt-, Fahr-
(čas/trajanje die Fahrtdauer, die Fahrzeit, hitrost Fahrgeschwindigkeit, kilometer der Fahrkilometer, način die Fahrweise, pravica das Fahrrecht, pravila Fahrregeln množina, prekinitev Fahrtunterbrechung, ruta die Fahrtroute, spretnost die Fahrkunst, stil der Fahrstil, stroški Fahrkosten množina, tehnika die Fahrtechnik, učenje die Fahrschulung, die Fahrausbildung, ura die Fahrstunde)
prepoved vožnje das Fahrverbot (nedeljske vožnje s tovornjaki Sonntagsfahrverbot)
služnost/pravica vožnje pravo das Fahrrecht, das Durchfahrtsrecht, Überfahrtsrecht
smer vožnje die Fahrtrichtung
(obvezna vorgeschriebene, sprememba die Fahrtrichtungsänderung)
pri vožnji bei der Fahrt
napaka pri vožnji der Fahrfehler
občutek pri vožnji das Fahrgefühl
varen pri vožnji fahrsicher
za vožnjo für die Fahrt
nadomestilo za vožnjo der [Fahrgeldzuschuß] Fahrgeldzuschuss
nesposoben za vožnjo fahruntüchtig, fahruntauglich
nesposobnost za vožnjo die Fahruntüchtigkeit, Fahruntauglichkeit
občutek za vožnjo das Fahrgefühl
pas za vožnjo die Fahrspur, die Fahrbahn
(iz nasprotne smeri Gegenfahrbahn)
pripravljenost za vožnjo die Fahrbereitschaft
pripravljen za vožnjo fahrtbereit, fahrbereit, plovilo: seeklar
signal za počasno vožnjo das Langsamfahrsignal
sposoben za vožnjo fahrtauglich, vozilo: fahrtüchtig
sposobnost za vožnjo die Fahrtauglichkeit, vozila: die Fahrtüchtigkeit
varen za vožnjo fahrsicher
vožnje množina Fahrten
vožnje na delo/z dela der Berufsverkehr, Geschäftsverkehr, Pendelverkehr
… voženj Fahrten-
(dnevnik, knjiga das Fahrtenbuch, evidenca der Fahrtennachweis)
-
vplív influence (na over, on); ascendancy, ascendency, ascendance, ascendence; sway; impact (na on); hold (on); interest (pri with)
pod vplívom under the influence
biti pod vplívom koga to be under the influence of someone
imeti vplív na to exercise (ali to exert, to have) an influence (up)on, to influence (someone)
imeti vplív pri kom to have influence with someone
imel je velik vplív nanje he had a great ascendancy over them
priti pod vplív koga to come (to fall) under someone's sway
imeti velik vplív pri to carry weight with
Voltairov vplív na sodobnike Voltaire's influence over his contemporaries
te okoliščine niso imele nobenega vplíva na izid (rezultat) these circumstances had no effect on the result
njegov oče nima nobenega vplíva nanj his father has no hold on him
uporabiti svoj vplív pri kom to use one's influence with someone
uveljaviti svoj vplív pri kom to bring one's influence to bear on someone
-
vplívati to influence; to have influence (na on); to exert influence (upon); to affect; (pristransko) to bias; (na poslance) to lobby
skušati vplívati na (raz) sodnika to try to bias, to try to sway an arbiter
dobro vplívati to be a good influence
nanj je lahko vplívati he is easily influenced
dal si je vplívati od svojih prijateljev he has let himself be influenced by his friends
razlogi, ki so vplivali na mojo odločitev the reasons that affected my decision
-
vpoglèd insight; perusal, view; examination
na vpoglèd on approbation, on approval
na vpoglèd in vrnitev for perusal and return
imeti (dobiti) vpoglèd v to have (to get) an insight into
dobil sem vpoglèd v tiste razmere I got an insight into those circumstances
predložiti komu v vpoglèd svoje knjige to submit one's books to someone for inspection
dovoliti komu vpoglèd v svoje knjige to allow someone to examine one's books
brezplačen izvod (knjige) na vpoglèd (ogled) specimen (ali free) copy
poslati na vpoglèd (ogled) to send for examination (ali on approval)
-
vprašanj|e srednji spol (-a …) die Frage (aktualno Gegenwartsfrage, črnsko Negerfrage, delno Teilfrage, dvojno Doppelfrage, eksistenčno Daseinsfrage, izhodiščno Ausgangsfrage, izpitno Prüfungsfrage, jezikovno Sprachfrage, Sprachenfrage, kardinalno Kardinalfrage, ključno Schlüsselfrage, kontrolno Kontrollfrage, mejno Grenzfrage, nacionalno Nationalfrage, Nationalitätenfrage, nagradno Preisfrage, najvažnejše Hauptfrage, nasprotno Gegenfrage, odločilno Stichfrage, osnovno Grundfrage, osrednje Kernfrage, pravno Rechtsfrage, predhodno Vorfrage, proceduralno Prozedurfrage, rasno Rassenfrage, sporno Streitfrage, stransko Nebenfrage, strokovno Fachfrage, sugestivno Suggestivfrage, testno Testfrage, ugotovitveno Feststellungsfrage, usodno Schicksalsfrage, varavo Fangfrage, vmesno Zwischenfrage, žensko Frauenfrage, življenjsko pomembno Lebensfrage, cene Preisfrage, časa Zeitfrage, denarja Geldfrage, detajlov Detailfrage, interpretacije Auslegungsfrage, kompetence Kompetenzfrage, krivde Schuldfrage, manjšin Minderheitenfrage, meje Grenzfrage, moči/oblasti Machtfrage, nazora Einstellungsfrage, oblike Formfrage, obstoja/eksistence Existenzfrage, okolja Umweltfrage, postopka Verfahrensfrage, prepričanja Glaubensfrage, Überzeugungsfrage, presoje, preudarka Ermessensfrage, prestiža Prestigefrage, vere Glaubensfrage, vesti Gewissensfrage, vzgoje Erziehungsfrage, zaupanja Vertrauensfrage, znanja Wissensfrage)
odprto vprašanje eine offene Frage
retorično vprašanje eine rhetorische Frage
socialno vprašanje die soziale Frage
vprašanj po čem (nabiranje informacij) die Anfrage, die Erkundigung
vprašanje komu eine Frage an, die Befragung (des)
… vprašanj Frage-
(krog der Fragekreis, seznam die Frageliste, postavitev die Fragestellung)
to je samo vprašanje … das/es ist nur einer Frage des/der …
(časa eine Frage der Zeit, interpretacije eine Frage der Auslegung …)
to ni vprašanje (ni vprašljivo) das ist keine Frage
vprašanje je, ali … es fragt sich, ob
vprašanje je … es ist die Frage
načeti vprašanje eine Frage aufwerfen/aufrollen/anschneiden
nasloviti vprašanje na eine Frage richten an
postaviti vprašanje komu (jemandem) eine Frage stellen, anfragen bei
postavlja se vprašanje es erhebt sich die Frage
postaviti vmesno vprašanje med govorom, predavanjem: dazwischenfragen
zastaviti vprašanje komu (jemandem) eine Frage stellen
nenehno vrtati z vprašanji otrok: (jemandem) ein Loch in den Bauch fragen
-
vrat1 moški spol (-u, -ova, -ovi) anatomija der Hals (krivi Schiefhals, labodji Schwanenhals, maternični Gebärmutterhals, stegnenični Schenkelhals)
bikovski vrat der Stiernacken
svinjski vrat kos mesa: der Schweinkamm
obseg vratu die Halsweite
za dolžino vratu um Halslänge
zlom stegneničnega vratu medicina der Schenkelhalsbruch
prerezati vrat komu (jemandem) die Kehle durchschneiden
sesti za vrat komu (jemandem) auf den Pelz rücken
stegovati vrat sich den Hals verrenken
zaviti vrat komu (jemandem) den Hals umdrehen, den Kragen umdrehen
zlomiti si vrat medicina sich den Hals brechen, sich das Genick brechen
do vratu bis an den Hals/bis zum Hals
biti zadolžen do vratu tief in der Kreide sitzen
voda mu sega do vratu das Wasser steht ihm bis zum Hals (tudi figurativno)
na vrat auf den Hals
na vrat na nos figurativno Hals über Kopf
nastaviti nož na vrat komu (jemandem) das Messer an die Kehle setzen
nastaviti pištolo na vrat die Pistole auf die Brust setzen
spraviti na vrat (jemandem etwas) aufhalsen
ne spravljati na vrat komu kaj (jemandem etwas) vom Halse halten
na vratu am Hals
jamica na vratu anatomija die Drosselgrube
imeti na vratu auf dem Halse haben
od vratu vom Hals
odmaknjen od vratu ovratnik ipd.: halsfern
okoli vratu am Hals, um den Hals, in der Halspartie
objeti okoli vratu koga (jemandem) die Arme um den Hals schlingen
pasti okoli vratu komu (jemandem) um den Hals fallen, (jemanden) umhalsen
s tenkim/z dolgim vratom dünnhalsig/langhalsig
za vrat für den Hals
bonbon za vrat der Halsbonbon
obkladek za vrat der Halswickel
ščitnik za vrat der Halsschutz
prijeti/zagrabiti za vrat (jemandem) an die Gurgel fahren, (jemanden) an der Gurgel packen, am Kragen nehmen/packen
čepeti za vratom komu (jemandem) auf der Pelle liegen/sitzen
-
vrat|a1 srednji spol množina
1. die Tür; velika, vežna, dvoriščna, tovarniška: das Tor; (balkonska Fenstertür, Balkontür, cerkvena Kirchentür, desna Rechtstür, drsna Schiebetür, dvižna das Hubtor, Hebetür, Schwingtor, dvojna, dvokrilna Doppeltür, garažna Garagentür, Garagentor, hišna, vhodna Haustür, Haustor, izstopna Ausstiegtür, jeklena Stahltür, kovana železna Gittertor, krilna Flügeltür, kuriščna tehnika Feuertür, leva Linkstür, mestna Stadttor, nakladalna tehnika Ladetür, neprepustna pomorstvo Schottentür, nihajna Schwingtür, Pendeltür, notranja Innentür, oblazinjena Polstertür, pogrezna Falltür, poklopna Klapptür, skedenjska Scheunentor, skladiščna Hallentor, sobna Zimmertür, sprednja Vordertür, stanovanjska Wohnungstür, steklena Glastür, Fenstertür, stranska Seitentür, Nebentür, šolska Schultor, tapetna Tapetentür, tovarniška Werktor, vhodna/hišna Haustor, vhodna Eingangstür, Hauseingagstür, Wohnungseingangstür, Eingangstor, vmesna Verbindungstür, Zwischentür, voznikova Fahrertür, vrtljiva Drehtür, vrtna Gartentor, zadnja Hintertür, zložljiva Falttür, drsna zložljiva Harmonikatür, zunanja Außentür, dvorane Saaltür, iz desk Brettertür, omare Schranktür, prtljažnika Hecktür, sobe Zimmertür, vagona/avtomobila Wagentür, za dostavo Ladetür, za polnjenje Fülltür, za vlaganje tehnika Bedienungstür)
… na vratih Tür-
(gumb der Türknopf, napis das Türschild, veriga die Türkette, zvonec die Türklingel, zavesa der Türvorhang)
zapiralo za vrata der Türschließer, der Zuschlaghinderer
odpiralnik vrat der Türöffner
2. (vhod) der Eingang (tudi pri šotoru); z vratarjem: die Pforte (vhodna Eingangspforte)
figurativno nebeška vrata Himmelspforte
vrata pekla Pforte zur Hölle
3. v ograji, zidu, obzidju: die Pforte (stranska Nebenpforte, trdnjavska skrivna Ausfallpforte); (lesa) das Gatter (tudi šport jahanje), das Lattentor, Gittertor
4. pomorstvo der Einstieg
krmna vrata Heckpforte
premčeva vrata Bugtor
dovozna vrata s klančino die Ladeklappe
(na premcu Bugladeklappe, na krmi Heckladeklappe)
5. pri kočiji ipd.: der Schlag, Kutschenschlag, Wagenschlag
6. tehnika pri jezu: das Tor (dvižna Hubtor, korita Trogtor, zapornična Schleusentor); pri zapornici: die Falle
7.
odprta vrat eine offene Tür (tudi figurativno)
dan odprtih vrat Tag der offenen Tür
zaprta vrat eine verschlossene Tür
ledeniška vrat geografija das Gletschertor
logična vrata avtomatska obdelava podatkov die Gatterschaltung
|
pokazati komu, kje so vrata (jemandem) die Tür weisen, (jemandem) zeigen, wo der Zimmermann das Loch gelassen hat
gledati kaj kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg, stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor
do vrat bis zur Tür
do vrha vrat stoji voda: türhoch
med vrati zwischen Tür und Angel
na vrata an die Tür
potrkati na vrata anklopfen, an die Tür klopfen
na vratih an der Tür
biti kar naprej na vratih (jemandem) die Tür/das Haus/die Bude einrennen
od vrat von der Tür
od vrat (naprej) von der Tür an
od vrat do vrat von Tür zu Tür, von Haus zu Haus (transport : der Haus-zu-Haus-Verkehr)
hoditi od vrat do vrat von Tür zu Tür gehen, Klinken putzen (gehen)
pod vrati unter der Tür (durch)
špranja pod vrati die Türritze
pred vrata vor die Tür
postaviti koga pred vrata (jemanden) hinaussetzen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen
pred vrati vor der Tür
pred mestnimi vrati vor den Toren der Stadt
biti pred vrati vor der Tür stehen, figurativno ins Haus stehen
skozi vrata durch die Tür, bei der Tür (herein)
skozi zadnja vrata figurativno über die Hintertreppe
vdirati skozi odprta vrata offene Türen einrennen
vreči skozi vrata koga (jemanden) an die Luft setzen
z/s … vrati mit … Türen, vozilo: der -türer
(tremi Dreitürer, štirimi Viertürer, petimi Fünftürer), -türig ( dreitürig, viertürig, zweitürig, doppeltürig)
za vrati hinter der Tür
za zaprtimi vrati hinter verschlossenen Türen, unter [Ausschluß] Ausschluss der Öffentlichkeit, nichtöffentlich
zasedanje za zaprtimi vrati die Klausurtagung
-
vreči [é] (vržem) metati
1. werfen; v loku, z veliko silo: schleudern; samo pogovorno: schmeißen; (dol herunterwerfen, hinunterwerfen, herunterschmeißen, hinunterschleudern, iz herauswerfen, hinauswerfen, herausschleudern, kvišku hochwerfen, emporschleudern, naprej vorwerfen, nach vorne werfen/schleudern, narobe fehlwerfen, nazaj zurückwerfen, zurückschleudern, noter hereinwerfen, hineinwerfen, hineinschleudern, ven hinauswerfen, hinausschmeißen, za kom (jemandem) nachschmeißen); komu kaj (jemandem etwas) zuwerfen; z vso silo na mizo ipd.: knallen, hinknallen
2. po tleh ipd.: (spustiti) [fallenlassen] fallen lassen; pri hoji, teku, nehote: (etwas) umstürzen, umwerfen, umrennen
3. vlado, kralja ipd.: stürzen, abhalftern
vreči s prestola entthronen
4. pri izpitu: durchfallen lassen
|
vreči čez krov über Bord werfen
vreči čez rame überwerfen, übertun
vreči iz hiše (jemanden) aus dem Haus werfen, aus dem Haus weisen, (jemandem) den Stuhl vor die Tür setzen
vreči iz rok hinwerfen, hinschmeißen
vreči iz sedla abwerfen, abschmeißen, figurativno aus dem Sattel heben
vreči iz službe/šole feuern
vreči iz spanja aus dem Schlaf reißen
vreči iz tira figurativno aus der Bahn werfen
vreči na tla zu Boden schlagen
vreči nekaj nase etwas umnehmen, umwerfen, in die Kleider fahren
vreči na papir niederwerfen, aufs Papier werfen
vreči na rit figurativno aus den Stiefeln hauen
vreči na tla niederwerfen, umhauen
vreči oko na ein Auge haben auf
vreči po tleh/na tla zu Boden werfen, nehote: zu Boden reißen
vreči puško v koruzo die Flinte ins Korn werfen, das Handtuch werfen
vreči skozi okno beim Fenster hinauswerfen, samo denar: in den Sand setzen
vreči skozi vrata bei der Tür hinauswerfen, zum Tempel hinausjagen
vreči stran/proč wegwerfen, fortwerfen, fortschmeißen, wegschmeißen
vreči v nabiralnik ipd.: einwerfen
vreči v ječo einkerkern
vreči v obraz ins Gesicht schleudern
vreči v zrak in die Luft werfen/schleudern, (razstreliti) in die Luft jagen, in die Luft sprengen
vreči v žrelo in den Rachen werfen, in den Schlund werfen
vreči ven hinauswerfen, hinausschmeißen, an die Luft setzen, iz službe ipd.: hinausfeuern
-
vrh1 moški spol (-a …)
1. der Gipfel, die Spitze, die Gipfelung; točka: der Gipfelpunkt, Scheitelpunkt; das Haupt; nasipa, jezu: die Krone (jezu Deichkrone, nasipa Dammkrone)
vrh ledene gore die Spitze des Eisbergs (tudi figurativno)
(lestvice Tabellenspitze, glavnega jadra Großsegelkopf, jambora Mastspitze, stranke Parteispitze, gospodarski Wirtschaftsgipfel, zvonika Kirchturmspitze)
konferenca na vrhu die Gipfelkonferenz
2. matematika kota: der Scheitel, der Scheitelpunkt; stožca, piramide: die Spitze
3. geografija gorski: die Bergspitze, der Berggipfel, das Berghaupt, kopasti: die Bergkuppe, der Kogel; (špik) der Pik, das Horn, der Nock
4. drevesa: der Wipfel, Baumwipfel
odsekati vrh drevesu: (einen Baum) abwipfeln
|
do vrha bis oben, poln: randvoll
od vrha do spodaj von oben bis unten, durch-
(zapet z gumbi durchgeknöpft); voll- (oškropiti [vollspritzen] voll spritzen)
na vrhu an der Spitze, obendrauf, obenan, (čisto na vrhu) zuoberst, zualleroberst
na vrhu grebena geografija in Kammlage
moštvo, klub
ki je na vrhu lestvice šport der Tabellenführer
konferenca na vrhu (vrh) die Gipfelkonferenz
krogla na vrhu zvonika der Turmknauf
pogovor na vrhu das Spitzengespräch
srečanje na vrhu das Gipfeltreffen
-
vrn|iti se (-em se) vračati se zurückkehren, (iti nazaj) zurückgehen, (peljati se nazaj) zurückfahren, (teči nazaj) zurücklaufen; domov: heimkehren; (priti nazaj) wiederkommen, zurückkommen, izgubljena žival ipd.: zurückfinden; (obrniti se) na poti: umkehren; [zurücksein] zurück sein (X se je vrnil X ist zurück)
vrniti se za pogajalsko mizo an den Verhandlungstisch zurückkehren
vrniti se z dopusta aus dem Urlaub zurückkommen
-
vrst|a7 ženski spol (-e …) čakajočih: die Schlange, Menschenschlange
biti na vrsti dran/daran sein, an der Reihe sein
čakati/stati v vrsti anstehen, Schlange stehen
postaviti se v vrsto sich anstellen
priti na vrsto drankommen, an die Reihe kommen