Franja

Zadetki iskanja

  • re-dimiō -īre -iī -ītum (ali iz a) *red-imiō, prim. skr. yamati, yacchati držati (skupaj), brzdati, lat. īnfula ali pa b) indoev. kor. *dē-, razširjen *dĕm (ali *dəm-) vezati; prim. skr. dyáti (on) veže, dā́man- vez, gr. δέω, δίδημι vežem, διάδημα šapelj, δέσμα vez, ὑπόδημα sandala, lat. redimīculum)

    1. prevezati (prevezovati), ovi(ja)ti, zavi(ja)ti, omotati (omotavati), povezati (povezovati), (o)venčati, obda(ja)ti: Stat., Suet. idr., sertis redimiti Ci., tempora vittā V., lauro tabellas O., capillos mitrā O., nemore querno sinus Plin., frontem coronā Mart.; z gr. acc.: redimitus tempora vittis V., redimitus tempora lauro Tib., caput arundine redimitus Vell.

    2. pren. obda(ja)ti, opasati (opasovati): terra quasi quibusdam redimita et circumdata cingulis Ci., silvis redimita loca Cat., fastigium aedis tintinnabulis Suet., arcu redimitur hiems Cl., maiori famulam redimibit honore Iuvenc.

    Opomba: Skrč. impf. redimibat: V., Aus.; fut. redimibo: Iuvenc.
  • redíti to rear (perutnino, živino fowls, cattle); (ovce) to breed; to bring up, to raise; to foster

    redíti se to run to fat, to fatten, to grow stout, to grow fat; to put on flesh
    on se redí he is getting stout
  • re-draw* [ri:drɔ́:]

    1. prehodni glagol
    zopet (ponovno, znova) narisati

    2. neprehodni glagol
    napraviti nov načrt
    ekonomija izdati protimenico, povratno menico (on, upon na)
  • reduce [ridjú:s]

    1. prehodni glagol
    zmanjšati, znižati, skrčiti
    matematika & kemija (z)reducirati, spremeniti (v); privesti (nazaj na), vrniti v prejšnje stanje; prignati, pritirati (k), zlomiti odpor; prisilno koga premestiti, prisiliti, privesti (to k)
    podvreči, podjarmiti; izreči sodbo; rešiti; sneti; pomanjšati, napraviti v manjšem merilu, v manjši obliki; omejiti (to na)
    stisniti, zategniti; oslabiti, izčrpati; razredčiti (barve)
    medicina uravnati; znižati, spustiti (cene)
    arhaično spraviti na pravo pot
    arhaično zopet poklicati v spomin
    vojska (redko) degradirati, znižati (odvzeti) službeno stopnjo
    vojska (redko) odpustiti, razpustiti

    reduced from 3 shillings prej(šnja cena) 3 šilinge
    in reduce circumstances obubožan, v bedi, v stiski (po obilju)
    in a reduced state v slabem stanju, oslabljen
    at reduced prices po znižanih cenah
    at reduced fare po znižani vozni ceni
    on a reduced scale v zmanjšanem merilu, v malem
    to reduce to absurdity privesti do absurda
    to reduce to ashes spremeniti v pepel, sežgati
    to reduce to beggary privesti, spraviti na beraško palico
    to reduce to classes razvrstiti v razrede
    to reduce clerks zmanjšati število uslužbencev, odpustiti uslužbence
    to reduce to a common denominator spraviti na skupni imenovalec
    to reduce to despair pritirati, spraviti v obup
    she was reduced to despair zapadla je v obup
    to reduce a dislocation naravnati izpahnjen ud
    to reduce to distress onesrečiti (s.o. koga)
    to reduce a fraction reducirati, skrčiti ulomek
    to reduce ore to metal staliti kovino iz rude
    to reduce money preračunati šilinge v penije ipd.
    to reduce a non-commissioned officer to the ranks degradirati podčastnika v navadnega vojaka
    to reduce to nothing uničiti
    to reduce to obedience prisiliti k pokorščini
    to reduce to order spraviti v red, urediti
    to reduce a request to writing napisati prošnjo
    to reduce to poverty osiromašiti (koga)
    to reduce the speed zmanjšati hitrost
    to reduce to a system spraviti v sistem
    he was reduced to sell his house bil je prisiljen prodati svojo hišo
    to reduce to tears ganiti do solz
    to reduce theories to practice uporabiti teorijo v praksi
    to reduce a town vojska streti odpor mesta
    to reduce to writing spraviti v pismeno obliko

    2. neprehodni glagol
    shujšati; zmanjšati se, reducirati se

    reduced to a skeleton do kosti shujšan
  • reducírati to reduce; to cut down, to diminish

    reducírati osebje to reduce (ali cut down on) staff
    reducírati ulomek to reduce a fraction
    reducírati število služinčadi to cut down on one's domestic staff
    ki se da reducírati reducible
    reducírati se to reduce
  • referát paper; report

    na simpoziju podani referáti papers pl delivered at the symposium
    referát o nekaterih problemih report on some problems
    imeti referát to report (o on), to make (ali to give) a report
  • reference1 [réfrəns] samostalnik
    napotitev, napotek (to k, v, na)
    odnos, zveza (to z)
    sklicevanje; ozir (to do, na)
    figurativno namigovanje, aluzija, merjenje na, spominjanje na; pristojnost; prepustitev (višji instanci); referenca, priporočilo, spričevalo; priporočitelj, porok; oseba, ki jo lahko vprašamo o sposobnostih kake osebe; povpraševanje, konzultiranje; zapisek, vir; sporočilo (as to gledé, o, kar se tiče)
    tiskarski znak, ki napoti na opombo, na stran itd.

    in (with) reference to (him) kar se tiče (njega)
    in reference to this gledé na to, v tem pogledu
    outside my reference zunaj moje pristojnosti
    without reference to (age) ne gledé na (starost)
    to ask for a reference prositi za referenco
    to have reference to nanašati se na, biti v zvezi z, tikati se (koga, česa)
    to have no reference to ne se tikati, ne se nanašati na
    to give many references dati mnoge napotke
    to make reference to dotakniti se (česa), mimogredé omeniti
    to make reference to a dictionary zateči se k slovarju, pogledati, poiskati v slovarju, sklicevati se na slovar
    the minister is his reference za podatke o sebi se sklicuje na ministra
    he spends his money without reference to the future on trati svoj denar, ne da bi mislil na prihodnost
    success has little reference to merit uspeh ima malo posla z zaslugo
    his sudden departure has no reference to our quarrel njegov nenadni odhod nima nobene zveze z najinim prepirom
    try to find my references skušaj najti moje zapiske (o tem)
  • refine [rifáin] prehodni glagol & neprehodni glagol
    čistiti (se), prečistiti (se), rafinirati (se), požlahtniti (se); ugladiti (se), stanjšati (se); izboljšati (se); postati čist, bister; modrovati, tuhtati (on, upon o)

    to refine one's style ugladiti, izboljšati svoj slog
    to refine on (upon) izpopolniti do podrobnosti, dlakocepiti, tuhtati o
    to refine upon an invention (še) naprej razvijati iznajdbo
  • reflect [riflékt]

    1. prehodni glagol
    odsevati, odbijati (svetlobo, zvok, toploto), reflektirati; (o zrcalu) odražati, zrcaliti; metati (npr. krivdo, dobro ali slabo luč, madež itd.) (on s.o. na koga)
    biti v čast (sramoto); ukriviti, nazaj zviti, upogniti; premisliti, razmisliti, premišljevati (o čem)

    to be reflected in zrcaliti se v
    the book reflects the ideas of the century v knjigi se zrcaljo ideje stoletja
    his grief is reflected in the music he wrote at that time njegova globoka žalost se zrcali, se odraža v glasbi, ki jo je tedaj komponiral
    to shine with reflected light figurativno sijati v slavi koga drugega

    2. neprehodni glagol
    premišljevati, premisliti; odbijati se, odražati se; neugodno se izraziti, prezirljivo (škodljivo) govoriti (upon o)

    to reflect credit on s.o. čast delati komu
    to reflect on imeti slab učinek, slabe posledice za, metati slabo luč na, kopičiti očitke na
    she reflected on my conduct grajala je (imela je pripombe za) moje vedenje
    his failure would reflect on us njegov neuspeh bi imel posledice tudi za nas
    their behaviour reflects on their upbringing njihovo vedenje meče slabo luč na njihovo vzgojo
    this reflects none too favourably on them to jih ne kaže v dobri luči
  • reflection [riflékšən] samostalnik (zlasti)
    fizika odsev, odraz, odboj, odbijanje (svetlobe, toplote, barve itd.)
    figurativno posledica, vpliv
    fiziologija refleks, refleksna kretnja; refleksija, premišljevanje, razmišljanje; misel, modra beseda; presoja; obdolžitev, očitek, neugodna sodba, graja (on zaradi, gledé)
    slaba luč, sramota

    on (serious) reflection po (resnem, zrelem) premisleku, če vse prav premislimo
    angle of reflection odbojni kot
    to be a reflection on s.th. slabo luč metati na kaj
    to cast reflections upon s.o.'s character neugodno se izraziti o značaju kake osebe
    this matter needs reflection to zadevo (stvar) je treba dobro premisliti
    to see one's reflection in a glass, in the water videti svoj odsev v zrcalu, v vodi
  • reflektírati (odbijati svetlobo, toploto) to reflect

    reflektírati na kaj to look out for something, to have one's eye on, to think of buying something
  • refuser [rəfüze] verbe transitif odkloniti, ne sprejeti, odbiti, zavrniti, ne priznati, odreči, vreči (un candidat kandidata na izpitu); technique ne (hoteti) več delovati, funkcionirati

    se refuser odkloniti, braniti se (à faire quelque chose kaj napraviti); ne si privoščiti, odrekati se čemu
    refuser un cadeau, un pourboire, une invitation, une offre odkloniti darilo, napitnino, povabilo, ponudbo
    refuser obéissance odreči pokorščino
    refuser sa porte à quelqu'un koga ne sprejeti
    ne refuser aucun truvail nobenega dela se ne ogibati, se ne bati
    refuser d'obéir, de payer ne hoteti ubogati, plačati
    refuser tout net gladko odbiti
    le couteau, la plume, le pieu refuse nož ne reže, pero ne piše, kol se ne da zabiti
    il a été refusé à son baccalauréat bil je odklonjen pri maturi
    cela ne se refuse pas to ni, da bi odklonili
    il ne se refuse rien! on se ničemur ne odreče, si vse privošči!
    il se refuse tout plaisir on si ne privošči najmanjše zabave
    ce cheval refuse (l'obstacle) ta konj se ustavi pred zapreko, je noče preskočiti
    se refuser à l'évidence ne se pustiti prepričati
  • regale [rigéil]

    1. samostalnik
    (bogata) gostija, pogostitev, pir, pojedina; osvežilo, slaščica, poslastica; žlahten okus; užitek, naslada

    2. prehodni glagol
    (bogato) (po)gostiti (with z)
    figurativno razveseliti; okrepiti, osvežiti, poživiti

    to regale oneself okrepčati se, poživiti se
    neprehodni glagol
    gostiti se, naslajati se (on ob, z)
    privoščiti si (on kaj)
  • regarder [rəgarde] verbe transitif (po)gledati, motriti, zreti; smatrati, imeti za; upoštevati, vzeti v premislek, uvaževati, ozirati se na, gledati na; tikati se, zadevati; stati, ležati nasproti (quelque chose čemu); verbe intransitif videti, gledati (par la fenêtre skoz okno); čislati, pripisovati veliko vrednost (à quelque chose čemu)

    vous ne m'avez pas regardé (familier) ne računajte name!
    quand il achéte, il n'y regarde pas kadar kupuje, ne gleda na denar, na izdatke
    regarder avec convoitise poželjivo gledati, škiliti na
    regarder quelqu'un comme une bête curieuse nesramno koga gledati
    regarder à la dépense varčevati z izdatki, gledati na izdatke
    regarder quelqu'un dans le blanc des yeux ostro koga pogledati
    regarder derrière soi nazaj pogledati
    regarder du coin de l'œil, à la dérobée, par en-dessous skrivaj pogledati
    y regarder à deux fois dobro si premisliti
    regarder en face, fixement strmeti (quelqu'un v koga)
    regarder le danger en face pogumno zreti nevarnosti v obraz
    regarder de haut en bas pogledati od glave do nog, od vrha do tal
    il ne regarde que son intérêt on gleda le na lastno korist, na lasten interes
    regarder aux mains de quelqu'un (figuré) gledati komu na prste
    regarder de près od blizu motriti, figuré točno paziti na
    ne pas y regarder de trop près zatisniti eno oko
    regarder de travers (figuré) postrani, grdo (po)gledati
    il ne faut pas y regarder de si près tega ni vzeti tako natančno
    se contenter de regarder le opazovati
    (familier) regardez voir! poglejte no!
    cela ne me regarde pas to me ne tiče, mi ni mar, me ne briga, ni moja stvar
    se regarder comme le centre de l'univers smatrati se za središče sveta
    il ne s'est pas regardé sebe ne vidi (ima sam napake, ki jih očita drugim)
    un chien regarde bien un évêque (proverbe) še pes (lahko) škofa pogleda
  • register1 [rédžistə] samostalnik
    register, vpisnik, dnevnik; spisek; matična knjiga (rojenih, umrlih); volilni spisek ali seznam; državljanska izkaznica
    navtika ladijski katalog, zapisnik; kazalo, vsebina, indeks
    množina letopis; registrator, naprava, ki beleži, šteje; registracija, registriranje, vnašanje
    tehnično regulator (peči) za paro, za zrak; ventil
    glasba register (orgel); obseg glasu ali tona instrumenta

    register of births (marriages, deaths) register, matična knjiga rojstev (porok, smrti)
    cash register blagajna z avtomatskim registriranjem iztržka
    estate register zemljiška knjiga, kataster
    hotel register register tujcev, knjiga gostov
    parish register župnijska matična knjiga, spisek (rojenih, poročenih, umrlih)
    to put on a register vnesti, vpisati v spisek (popis, seznam)
  • regular1 [régjulə]

    1. pridevnik
    pravilen, regularen, reden; urejen, običajen, normalen, vsakdanji; predpisan, točen; zakonit; izučen; simetričen
    ameriško, pogovorno popoln, pravi pravcati, skoz in skoz

    as regular as clockwork točen kot ura
    at regular intervals v rednih presledkih
    a regular cook pravi pravcati kuhar
    the regular army redna vojska
    the regular course of events normalni potek dogodkov
    a regular customer stalni odjemalec
    a regular hero pravi (pravcati) junak
    regular people ljudje z urejenim življenjem
    regular pulse normalen pulz
    regular session redno zasedanje
    regular soldier reden, poklicni vojak
    regular troops redne čete
    regular year (judovsko) navadno leto (354 dni)
    he is a regular swell on je pravi elegan
    it was a regular siege bilo je (to) pravo obleganje
    he is a regular bear figurativno on je pravi (pravcati) medved
    to be regular in one's diet strogo se držati diete
    he has no regular profession nima nobenega pravega poklica
    to keep regular hours točno se držati ure v svojem delu
    to lead a regular life živeti redno, urejeno življenje

    2. prislov
    redno; zares

    he is regular angry on je zares (pošteno) jezen
  • rein1 [réin] samostalnik
    vajet, uzda, brzda, oglavnik, povodec; brzdanje, krotenje; nadzor(stvo)

    to allow rein to one's joy ne brzdati (zadrževati) svojega veselja
    to assume (to take) the reins of government prevzeti vlado
    to draw (to pull up) rein pritegniti vajeti, zadržati (ustaviti) konja; ustaviti se; opustiti poskus
    to drop the reins izpustiti vajeti iz rok
    to give a horse the rein(s) popustiti konju vajeti
    to give rein to one's whim popustiti, dati prosto pot svoji kaprici (muhavosti)
    to hold the reins imeti, držati (trdno) vajeti, figurativno držati položaj v rokah
    to keep a tight rein on (s.o.) imeti (koga) krepko na vajetih, brzdati, dajati malo svobode
  • rejeter [rəžte] verbe transitif vreči nazaj; vreči iz sebe, zavreči; militaire odbiti, vreči nazaj (l'ennemi sovražnika); vreči, naprtiti, zvaliti (sur quelqu'un na koga); odkloniti, odbiti, zavrniti; ne priznati, ne verjeti (quelque chose česa); pognati nove mladike

    se rejeter vreči se nazaj, odbiti se
    rejeter dans l'eau un poisson trop petit vreči premajhno ribo nazaj v vodo
    rejeter une faute, une responsabilité sur quelqu'un (z)valiti krivdo, odgovornost na koga
    la mer a rejeté un cadavre morje je izvrglo truplo
    son estomac rejette toute nourriture njegov želodec izvrže vsako hrano
    rejeter une demande, une offre, une proposition, un recours en grâce odbiti prošnjo, ponudbo, predlog, prošnjo za pomilostitev
    l'Assemblée a rejelé le projet de loi skupščina je zavrnila zakonski osnutek
    rejeter un mot à la fin d'une phrase postaviti besedo na konec stavka
    quand la viande manque, on se rejette sur le poisson kadar ni mesa, iščemo kompenzacijo v ribah
  • rejoice [ridžɔ́is] neprehodni glagol
    (raz)veseliti se (at, in, over ob)
    radovati se, dati izraza veselju
    šaljivo uživati
    prehodni glagol
    razveseliti (srcé), napraviti veselje (s.o. komu)

    I rejoice at his recovery veseli me, da je (on) ozdravel
    to be rejoiced (at, by) razveseliti se (česa)
    they were rejoiced to hear such good news razveselili so se, ko so slišali tako dobre novice
    the news rejoiced me novica me je razveselila
    to rejoice in s.th. naslajati se ob čem, s čim, uživati kaj
    šaljivo he rejoices in the name Dick ime mu je Dick
  • rekláma publicity, press publicity; advertising, advertisement

    kričeča rekláma pogovorno hype, media hype, ballyhoo
    rekláma na nebu (ki jo napiše letalo) sky advertising, skywriting
    svetlobna rekláma illuminated advertisements pl, neon signs pl
    pretirana rekláma hype, puffery, puffing
    to je slaba rekláma zanj that will send his stock down
    delati reklámo to advertise, to publicise
    delati bučno reklámo ZDA to ballyhoo
    delati pretirano reklámo to puff
    on zna delati reklámo zase he is a master of self-advertisement, he knows how to manipulate the media (ali how to keep himself in the public eye, how to seek publicity)