Franja

omalovaževánje belittlement, undervaluation, disdain, disregard (česa for, of something); making light of; slight; depreciation

ob omalovaževánju in disregard of

ōmen¹ -inis, n (stlat. osmen; etim. nedognana beseda, menda iz *ou̯ismen, sor. z gr. οἴω, οἴομαι slutim, menim)

1. (ptičje) znamenje, (pred)znak, (pred)znamenje, pomen, napoved: Varr., Suet., Fest., bubo dirum omen mortalibus O., o. detestabile Ci., laetum, triste T. srečo, nesrečo napovedujoče (pred)znamenje, i secundo omine H. srečno, v božjem imenu, cum bonis ominibus votisque inciperemus L., hisce ominibus proficiscere Ci., omen res consecuta est Ci. napoved se je izpolnila, omen capere Ci. (pred)znamenje dočakati, omen vertere in aliquid Cu., L., V. kaj vzeti (jemati) za (slabo) znamenje, o. accipere L. vzeti (jemati), šteti za ugodno (dobro); occ.
a) zlo ali neugodno (pred)znamenje: contra omina bellum poscunt V.
b) voščilo (kot dobro (pred)znamenje), čestitka: Suet., optima omina Ci., Marium votis ominibusque prosecuti sunt Ci.
c) namig, obet, obljuba, zagotovilo, pogoj: eā lege atque omine, ut … Ter.

2. meton. tisto, kar je združeno s ptičjegledjem, svečan običaj: prima omina (= nuptiae) V. svečana (tj. ob ptičjegledju potekajoča) svatba, cui (sc. Sychaeo) pater intactam dederat primisque iugarat ominibus V. ki mu jo je oče dal (ki jo je z njim oče poročil) po ptičjegledju (avspicijih), hic sceptra accipere et primos attollere fasces regibus omen erat V.

omissione f

1. opustitev; izpuščanje:
salvo errori e omissioni ob pridržku (morebitnih) napak in opustitev (klavzula v dokumentih)

2. pravo opustitev:
reato d'omissione kaznivo dejanje opustitve

om-mentō -āre (ob in mantō) (po)čakati, (po)muditi se, bivati pri čem: in Pylum devenies, aut ibi[dem] ommentans L. Andr. fr., ommentans, [Livius] in Odyssea, cum ait: „In Pylum devenies, aut ubi ommentans“, significat obmanens, sed ea significatione, qua saepe fieri dicitur, id enim est mantare L. Andr. ap. Fest.

once enajst

a las once ob enajstih
estar a las once y cuarto (pop) prismojen biti
tomar las once dopoldanski prigrizek vzeti, predjužinati
once m (šp) nogometna enajsterica; nogometno moštvo

operiō -īre -eruī -ertum (prim. ob in aperiō)

1. prekri(va)ti, pokri(va)ti, pregrniti (pregrinjati): Lucr., Tib., summas amphoras auro N., brachia plumis O., classem … lapidum saxorumque nimbo L., mons opertus nubibus O., umbris nox operit terras V.; metaf. aliquem loris usque ad necem Ter. pokriti koga z udarci z bičem skoraj do smrti = (pre)bičati koga skoraj do smrti; occ.
a) ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati): corpus chlamyde Ci., caput Pl., Petr., caput pallio Petr., capite operto esse Ci., o. aliquem paludamento T., veste T., Cels., opertus tunicā Pr.
b) z zemljo pokri(va)ti, pokopa(va)ti: reliquias pugnae T.
c) zapreti (zapirati): ostium Ter., operta tectica Ci., domum Cat., oculos Petr. ali oculos alicuius Plin., Sen. rh. zatisniti svoje oči ali oči kakega umrlega.

2. metaf.
a) (le pt. pf.) obkladan s čim, zakopan v kaj, zasut s čim: iudicia operta dedecore Ci., opertus infamiā T.
b) skri(va)ti, zakri(va)ti, prikri(va)ti, tajiti, zatajiti (zatajevati): luctum Plin. iun., res opertae Ci., opera bella V. skrivna nesloga. — Od tod

1. subst. pt. pf. opertum -ī, n
a) skriven (zaprt) kraj: o. Bonae Deae Ci., telluris operta subire V. v zemeljsko globino = v podzemlje.
b) skrivnost, tajnost: operta Apollinis Ci. skrivni izreki, preroštva, qui divinarum litterarum operta aperuerunt Aug., opertum hoc litterarum Gell. pisemska skrivnost.

2. adv. pt. pf. opertē skrito, olepšano, obzirno, ocvetličeno, „v rožicah“ (prim. „kot bi rožice sadil“): Gell.

Opomba: Sinkop. impf. operibat: Pr., operibantur: Varr.; star. fut. operibo: Pomp.

opírati (-am) | opréti (oprèm)

A) imperf., perf.

1. appoggiare:
opirati komolec na mizo appoggiare il gomito sul tavolo

2. sostenere; puntellare

3. pren. avvalorare, portare, citare a conferma, a supporto di qcs.; partire (da); fondare:
opirati prošnjo na portare qcs. a supporto della domanda

B) opírati se (-am se) | opréti se (oprèm se) imperf., perf. refl.

1. appoggiarsi a:
opirati se na palico, ob palico appoggiarsi al bastone

2. avere l'appoggio, l'aiuto (di):
opirati se na lastne sile affidarsi alle proprie forze
opirati se na znanstvena spoznanja partire da premesse scientifiche

opiter (-iteris in -tris) nekdo, ki mu je umrl oče, ded pa še ne: est cuius pater avo vivo mortuus est, ducto vocabulo aut quod obitu patris genitus sit, aut quod avum ob patrem habeat, id est pro patre; kot rim. praenomen Opiter -iteris in -tris, m Ópiter: L., Sil., Q., Fest.

opiti glagol
1. (o vinjenem stanju) ▸ berúg, lerészegedik, elbódulZ vinom se ne moreš opiti tako močno. ▸ Borral nem tudod magadat annyira leinni.
Cilj je jasen: tekmovalce opiti, prižgati kamero, nato pa samo čakati na dramo. ▸ A cél világos: leitatni a játékosokat, bekapcsolni a kamerát, utána pedig kivárni a drámát.
A veš tisto, ko toliko časa ne piješ alkohola, da te opije deci vina ob kosilu? ▸ Tudod, milyen az, amikor annyi ideig nem iszol, hogy az ebédnél elfogyasztott egy deci bortól is lerészegedsz?
Strupnina je seveda tudi alkohol, ki opije glavo. ▸ Az elbódító alkohol is méreganyag persze.

2. (povzročiti ugodno mentalno stanje) ▸ megbódít, elmámorít
Mi se bomo opili samo od zmage! ▸ Bennünket csak a győzelem mámorít el.
Njen vonj mu je opil razum. ▸ Az illata megbódította.

3. (o vsrkanju tekočine) ▸ teleiszik, beivódik
Ko se dobro zmehča in razpusti, dodamo lovorova lista, ščep sladkorja, solimo, popramo in postopoma zalivamo z rdečim vinskim kisom, da se čebula dobro opije tekočine. ▸ Miután alaposan megpuhul és felenged, hozzáadjuk a babérleveleket, egy csipetnyi cukrot, megsózzuk, megborsozzuk, és fokozatosan vörösborecettel öntözzük, hogy a hagyma jól teleigya magát a lével.
Tako majhne škampe bi žar ubil, sopara pa jih ni opila, čeprav je bila vinska. ▸ A grill tönkretette volna ezeket az apró garnélarákokat, de a gőz nem áztatta őket szét, még akkor sem, ha boros volt.

oplétati (-am) | oplêsti (-plêtem)

A) imperf., perf.

1. avvolgere, impagliare

2. coprire (di verde)

3. (z rokami) gesticolare, smanacciare; (z nogami) sgambare; (z repom) scodinzolare

4. battere, sbattere (contro):
čutarica mu opleta ob stegnu la borraccia gli sbatte contro la coscia

5. ballare; sobbalzare; svolazzare:
obleka opleta okrog njega il vestito gli balla addosso

6. traballare

7. trafficare, affaccendarsi

8. picchiare, bastonare

9. pren. cianciare, blaterare:
opletati z besedami blaterare
opletati z jezikom (čez koga) sparlare di qcn.
pren. opletati s kom maltrattare qcn.

B) oplétati se (-am se) imperf. refl.

1. affaccendarsi; accavallarsi:
pren. sto misli se mu opleta po glavi mille pensieri gli si accavallano per la testa

2. sfacchinare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
noge se mu opletajo (od slabosti, pijanosti) vacilla, barcolla (dalla debolezza, dall'ubriachezza)
pren. to se ti bo še opletalo ciò ti costerà caro
pren. ne moči se več opletati non poter più cercar scuse

ȍpojān -a -o blagoslovljen: opojan grob grob, ob katerem so opravljene molitve za mrtve

opozoril|o srednji spol (-a …) der Hinweis, der [Tip] Tipp
vnaprejšnje opozorilo die Vorankündigung
za nevarnost: die Warnung (da se bliža vihar Sturmwarnung, da obstoji možnost plazov Lawinenwarnung, zaradi onesnaženosti zraka Smogwarnung); zaradi megle: die Nebelmeldung
brez opozorila ohne Warnung, vojska ohne Anruf
ob opozorilu se takoj ustavite! bei Anruf [stehenbleiben] stehen bleiben!

op-pallēscō -ere -palluī (ob in pallescere) preblede(va)ti: carnifex stupore oppaluit Prud.

op-pandō -ere -pandī -pānsum (ob in pandere) razpe(nja)ti, raztegniti (raztezati, raztegovati), razprostreti (razprostirati) proti čemu, pred čim: Vulg., Tert., Prud., Hier. — Od tod subst. pt. pf. oppānsum -ī, n odelo, odeja, obleka, ovoj, omòt: corporis Tert.

op-pangō -ere (ob in pangere) nabi(ja)ti, pribi(ja)ti, pripe(nja)ti, pritakniti (pritikati): immo ut illam censes? ut quaeque illi occasiost subripere se ad me: ubi savium oppegit, fugit Pl., repagula sunt, ut Verrius ait, quae patefaciundi gratia [qua] ita figuntur, ut ex contrario quae oppanguntur Fest.; prim. op-pingō.

op-pectō -ere (ob in pectere) (po)česati, šalj. = kako jestvino ob(i)rati: memini: ut muraena et conger ne calefierent: nam nimio melius oppectuntur frigida Pl.

op-pēdō -ere (ob in pedere) = gr. καταπέρδω prdniti (prdeti) proti komu, izraz iz vsakdanjega življenja = (po)rogati se komu, zaničljivo ravnati s kom: o. curtis Iudaeis (dat.) H.

op-pessulatus 3 (ob in pessulus) zapahnjen, zataknjen: ianuam firmiter oppessulatam pulsare Ap., quod (sc. foris) diligentissime fuerat oppessulata Ap., quo diligentius oppessulatus invenit fores Petr., oppessulatas ianuas perrumpere conati Amm.

op-picō -āre (ob in picare) (za)smoliti, zamaz(ov)ati s smolo: corticem oppicato Ca.

oppīgnerō -āre -āvī -ātum (ob in pignus) v zastavo da(ja)ti, zastaviti (zastavljati): libellos pro vino Ci., anulum Mart.; pren.: filiam meam Ter., humilius verbum, quo se oppigneret Sen. ph.