Franja

overdrive^* [ouvədráiv] prehodni glagol
preveč goniti (pri delu), prenapenjati, pretiravati; prehitro voziti v temi (tudi to overdrive the headlamps)

overeat^* [ouvərí:t] neprehodni glagol
preveč jesti, preveč se najesti (tudi to overeat o.s.)

ovīlis -e (ovis) ovčji: stabulatio Ap., grex Icti.; subst. ovīle -is, n

1. (sc. stabulum) ovč(n)ják, ovčja ograda, ovčarna: Varr., H., V., Col., Pers., Val. Fl., pecus se texit ovili O.; po katahrezi tudi kozják: Tib., sunt in ovilibus haedi O.

2. metaf. ograda (ograjen prostor) na Marsovem polju, kjer so zborujoči Rimljani glasovali, glasovalno mesto: Iuv., Lucan., in ovili colloqui L.

ovin|ek² moški spol (-ka …) (daljša pot) der Umweg
po ovinkih auf Umwegen (tudi figurativno)
narediti ovinek okoli česa (etwas) umgehen
brez ovinkov povedati ipd.: unumwunden
govoriti brez ovinkov Klartext reden, kein Blatt vor den Mund nehmen, eine deutliche Sprache sprechen

ovir|a ženski spol (-e …)

1. das Hindernis (tudi pravo), samo figurativno das Hemmnis
ovira za ein Hindernis für, die Hemmung (von), die Behinderung von, -hindernd
(zakonsko zvezo ehehindernd, porod geburtshindernd)
prometna ovira Verkehrshindernis
biti ovira ein Hindernis/Hemmnis sein, hinderlich sein
poln ovir hindernisreich
naleteti na ovire auf Hindernisse stoßen
postavljati ovire figurativno Hindernisse in den Weg legen

2. psihične: Störungen množina
ki ima ovire pri … -gestört
(navezovanju stikov z ljudmi kontaktgestört)

ovir|a² ženski spol (-e …)

1. šport die Hürde, das Hindernis
razdalja med ovirami der Hürdenabstand
tek z ovirami der Hürdenlauf, Hindernislauf
dirka z ovirami das Hürdenrennen, Hindernisrennen
postavljati ovire Hürden/Hindernisse aufstellen
preskočiti oviro eine Hürde nehmen (tudi figurativno)

2. vojska das Hindernis, die Sperre (protitankovska Panzersperre)
ovira iz bodeče žice der Drahtverhau

oz|ek [ó] (-ka, -ko) eng, schmal; pretirano: überschmal; (tenek) dünn; obleka: schmalgeschnitten, eng (v bokih hüfteng); (ozko omejen) [engbegrenzt] eng begrenzt, [engumgrenzt] eng umgrenzt; človek: engstirnig; Schmal- (film Schmalfilm, kamera Schmalfilmkamera, tir die Schmalspur)
z ozkim … schmal-
(obrazom schmalgesichtig, prsnim košem schmalbrüstig, robom schmalrandig, z ozkimi boki schmalhüftig, ramami schmalschultrig)
ozka odprtina (rega) die Schlitzöffnung
svetilka z ozkim snopom der Tiefstrahler
ozko grlo der [Engpaß] Engpass (tudi figurativno)
ozko črevo anatomija der Leerdarm

òzimačan -čna -o zimski: -a krava krava, ki ostane leto dni jalova in jo molzejo tudi pozimi

ozračj|e srednji spol (-a …) die Atmosphäre (tudi figurativno); samo geografija die Lufthülle; figurativno das Klima

ozre|ti se [é] (-m se) ozirati se (pogledati nazaj) zurückschauen (tudi figurativno), zurückblicken; (obrniti se nazaj) sich umdrehen (nach)
če se ozremo nazaj rückblickend, im Rückblick, rückschauend

ožigosa|ti [ó] (-m) žigosati brandmarken, abstempeln (tudi figurativno), samo figurativno anprangern

ožin|a ženski spol (-e …)

1. (ozko mesto) die Enge ( anatomijažrelna Rachenenge, Schlundenge, geografija kopenska Landenge), der [Engpaß] Engpass (med skalami [Felsenpaß] Felsenpass); die Einschnürung (tudi medicina)
morska ožina geografija die Meeresstraße, Meerenge
pomorstvo plovna ožina med sipinami: der Priel

pa and; but, however

pa četudi (al)though, even though
pa tudi (celó) če even if...
pa dobro well then
pa vendar (and) yet, still, nevertheless, but yet, for all that, notwithstanding
pa naj bo! then let it be!
kaj pa je? what is the matter (here)?
pa kaj zato (potem)? what of it?, so what?
moj oče pa moja mati my father and my mother
pa to je jasno! why, that is clear!
tako pravijo, pa jaz tega ne verjamem so they say, but I (myself) do not believe it
on lahkó to stori, pa vem, da ne bo he can do it, but I know he will not
prosili smo ga, on pa tega ni hotel storiti we asked him, but he would not do it
pa tudi če bi tako bilo... even so...

paca|ti¹ (-m) kleckern (tudi figurativno), schmieren (tudi figurativno)

pactum -ī, n (subst. pt. pf. glag. pacīscī)

1. dogovor, pogodba, poravnava: pactum est, quod inter aliquos convenit Ci., pactum occultum L. tajna (skrivna) pogodba, pacto stare L. držati se pogodbe, vztrajati pri pogodbi, manere in condicione atque pacto Ci., ex pacto postulare N., pacta ligare Pr.

2. meton. pogoj, način; poseb. v abl.: non tacebo alio pacto, nisi … Pl., id esse gratum nullo pacto potest Ci. na noben način, nikakor ne, aliquo pacto Ter. nekako, quo pacto Acc. et Naev. ap. Non., quī pacto Pac. ap. Non. kako neki, kako pa tudi = zakaj: Pl., nescio quo pacto, dum armis exercetur, anulus aureus quem habebat fractus et comminutus est Ci. (gl. nescio), eadem, alio, isto pacto Ci.

Pācuvius -iī, m Pakúvij, rim. (ali osk.) moško ime. Znani so:

1. M. Pacuvius Mark Pakuvij iz Brundizija, Enijev nečak in učenec, tragiški pesnik in slikar v času druge punske vojne: Ci., H., Q., Plin. — Od tod adj. Pācuviānus 3 Pakúvijev, pri Pakúviju: ille Pacuvianus Ci., illud Pacuvianum Gell. oni Pakuvijev izrek, testudinem Pacuvianam putas? Tert.

2. Pacuvius Calavius Pakuvij Kalavij, glavar v Kapui v času druge punske vojne: L.

3. Pacuvius Labeo (Antistius) Pakuvij Labeon (Antistij), oče slovečega pravnika Antistija Labeona, tudi sam pravnik in eden od zarotnikov zoper Cezarja, umrl l. 42: Gell.

padalec samostalnik
1. ponavadi v športnem kontekstu (o padalstvu) ▸ ejtőernyős Padalci bodo skočili iz helikopterjev. ▸ Az ejtőernyősök helikopterből fognak kiugrani.
Povezane iztočnice: ekstremni padalec, jadralni padalec, športni padalec

2. ponavadi v množini (vojak) ▸ ejtőernyősMost je v jutranjih urah, 6. junija 1944, zavzelo 180 britanskih padalcev, potem ko so nemške vojake napadli iz zasede. ▸ A hidat 1944. június 6-án 180 brit ejtőernyős foglalta el, miután lesből támadták meg a német katonákat.
Sopomenke: vojaški padalec

3. lahko izraža negativen odnos (kdor se pojavi nepričakovano) ▸ beugró, beeső személy
Veliko je tudi padalcev, ki pridejo malo potrenirat pred koncertom. ▸ Sok a beugró is, akik a koncert előtt jönnek kicsit gyakorolni.
Tu in tam se sicer pojavijo "padalci", ki ponudijo računalnike po precej nižji ceni. ▸ Itt-ott megjelenik néhány beeső személy is, aki sokkal olcsóbban kínálja a számítógépeket.

Paeān -ānis, acc. -āna in -ānem, m (Παιάν ali Παιών) Paján, pri Hom. zdravnik bogov. Pozneje priimek bogov zdravilstva, poseb. Apolona in Eskulapa: Ci., O.; meton. paján

1. himna na čast Apolonu, pa tudi vsak drug slavospev: Ci., Pr., paeana canentes V., conclamant paeana socii V. zmagoslavni (zmagovalni) vzklik, dicite: „io Paean“ O. radostno zakličite, zaženite radostni vzklik.

2. stopica iz treh kratkih in enega na poljubnem mestu stoječega dolgega zloga (—⏑⏑⏑ ali ⏑—⏑⏑ ali ⏑⏑—⏑ ali ⏑⏑⏑—): Ci.

paen-īnsula -ae, f (ixtp. paene in insula) polotok: L., Plin.; tudi ločeno: paene insula: Cat., L.

paenitet (slabše poenitet) -ēre -uit (paene)

I. impers.

1. premalo biti, ne biti po volji komu, ne biti po godu komu, ne biti všeč, ne ugajati komu, nezadovoljen biti kdo s čim, nad čim, jeziti koga, mrziti komu, za malo se zdeti komu, odpor imeti kdo do česa, žal biti komu česa, komu za kaj, zaradi česa, (po)kesati se kdo česa; abs.: O., Prud., erravit, paenitet Ci. kesa se; z gen. rei: Vell., aetatis maxime paenitebat L. najbolj mu je bilo žal zaradi mladosti; z acc. personae: solet Dionysium, cum aliquid furiose fecit, paenitere Ci.; z acc. personae in nom. pron. n.: nihil sane esset, quod nos paeniteret Ci., id me paenitet Gell.; nav. z acc. personae in gen. rei: Pl., N., Vell., Phinea belli paenitet O., si Caesarem beneficii sui paeniteret Ci., meorum factorum numquam paenitebit Ci.; z inf.: Sen. rh., ut fortiter fecisse paeniteat Ci.; z acc. personae in inf.: non paenitet me vixisse Ci.; z ACI: ut eum paeniteat se tali virtute fuisse Ci., paenitet in postremum diem dilatum (sc. esse) certamen L.; s kavzalnim stavkom: Plin., Q. (Decl.), paenitet enim, quod … deduxisti L., Quintum paenitet, quod animum tuum offendit Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Ter., is probus (sc. est), quem paenitet, quam probus sit et frugi bonae Pl., quod, a senatu quanti fiam, minime me paenitet Ci.

2. (z nikalnico) ugajati, zadostovati, po volji biti komu, biti pri volji, zadovoljen biti: minime paenitere se virium suorum L. da jim povsem zadostujejo njihove moči, da so povsem zadovoljni s svojimi močmi, me haud paenitet earum sententiae esse L. rad se pridružujem mnenju, neque me paenitet causam A. Cluentii defendere Ci. rad zagovarjam, me haec condicio nunc non paenitet Pl. nisem nezadovoljen. —

II. personalno ne odobravati, obžalovati, kesati se; abs.: Vulg., si paenitere possim L., optimus est portus paenitenti mutatio consilii Ci., Athenienses primi paenitere coeperunt Iust., paeniturus S., tanta vis fuit paenitendi Ci. kesanja, paenitendo Ci. s kesom (kesanjem), valde ego ipsi paenitendum puto Ci. zelo se bo pač kesal; non ali haud paenitendus 3 ki ga ne gre zavreči (zaničevati), priznanja vreden: Gell., Ap., haud paenitendus magister L.; z gen. rei: paenitens consilii S., p. dimissi Demetrii Iust.; z acc. pron. n.: sapientis est nihil, quod paenitere possit, facere Ci. česar bi se mogel kesati; tudi: non vult paenitere a fornicatione sua Vell.