Franja

Corbiō -ōnis Korbion,

1. kot masc. rimski priimek, poseb. Hortensius Corbio Hortenzij Korbion, vnuk slovitega govornika Kvinta Hortenzija Hortala: Val. Max.

2. kot fem.
a) ekvovsko mesto blizu Anagnije ob severni strani Algida: L.
b) svesetansko mesto v tarakonski Hispaniji pri današnji Bergi (Berga): L.

corde [kɔrd] féminin vrv, konopec; obešenje

él kabel; musique struna; mathématiques tetiva; seženj (drv); notranja stran (tekališča, dirkališča)
corde d'acier, en boyau struna iz jekla, iz črev
corde d'alarme, de sûreté varnostna vrv
corde en fils de fer vrv iz žic
corde à linge vrv za obešanje perila
corde à sauter vrv za preskakovanje
corde vocale (anatomie) glasilka
danseur masculin de corde plesalec na vrvi
homme masculin de sac et de corde lopov, zločinec
instrument masculin à cordes (musique) godalo
orchestre masculin à cordes godalni orkester
usé jusqu'à la corde oguljen; figuré premlet, premlačen
sous corde (commerce) v balah
avoir, se mettre la corde au cou biti, zaiti v brezupen položaj
avoir plusieurs, deux, plus d'une corde(s) à son arc imeti več, dvoje, večkot eno železo v ognju
condamner quelqu'un à la corde obsoditi koga na vislice
être envoyé dans les cordes (du ring) biti vržen v vrvi (pri boksanju)
ce n'est pas dans mes cordes (figuré, familier) s tem jaz nimam nobenega posla; to ni v moji kompetenci
marcher, danser, être sur la corde raide biti v kritičnem položaju, znati sijajno loviti ravnotežje, balansirati
mettre la corde autour du cou de quelqu'un komu vrv okoli vratu dati, uničiti ga
montrer la corde (obleka) oguljen, (oseba) uničen biti
parler de corde dans la maison d'un pendu napraviti nespretno, nerodno aluzijo
si la corde ne rompt pas če bo šlo vse po sreči
sauter à la corde preskakovati vrv
grimper à la corde plezati po vrvi
tenir la corde, prendre un virage à la corde ostro rezati ovinek
tirer sur la corde (figuré) zlorabljati naklonjenost, potrpežljivost kake osebe
tirer sur la même corde za isto vrv vleči
toucher la corde sensible dotakniti se boleče točke
il ne vaut pas la corde pour le pendre ni vreden vrvi, s katero bi ga obesili

Coria -ae, f (Κορία) Korija, priimek četrte Minerve pri Arkadcih: Ci.

corne [kɔrn] féminin rog; rogovina; roženina; trda koža; rogelj; automobilisme troblja, hupa

de corne rožén
corne d'appel signalni rog, troblja
corne de brume troblja v megli
corne de bélier (architecture) polž
bêtes féminin pluriel à cornes rogata živina
baisser les cornes (figuré) vdati se
faire, montrer les cornes (à quelqu'un) (figuré) norčevati se iz koga
faire une corne à une feuille de papier zavihati vogel pri listu papirja
prendre le taureau par les cornes zgrabiti bika za rogove, lotiti se težav
sonner de la corne hupati, dati signal

Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:

1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.

2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.

3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.

4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.

5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.

6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.

7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.

8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.

9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.

10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M.

cornū -ūs, n, redk. cornus -ūs, m in cornum -ī, n (indoev. kor. ker kvišku moleti, štrleti; prim. gr. κέρας = kelt. karn = got. haā̆rn = nem. Horn, gr. κραγγών neka rakovica, lat. cerebrum, cervus [iz *kerasvos])

1. rog, v pl. rogovi, rogovje: Cat., Lucr., Sen. tr., Col. idr., cornu hirci V., bubulum Plin., arietinum Plin., M., alias (animantes videmus) esse cornibus armatas, alias habere effugia pennarum Ci., cornua cervi Varr. idr., cornua tauri Varr., O. ali Tauri (ozvezdja) O., dextrā cornum (tauri) tenet O., cornua iuvencorum N., boum C., torta cornua arietis V. ali Arietis (ozvezdja) Ci. poet.; pesn.: surgens in cornua cervus V. svoje rogovje visoko držeč, irasci in cornua discit ali temptat (taurus) V. svojo besnost v rogove poganjati, armenti modo dux vires in cornua sumo O., torvi in cornua tauri Sil. (prim.: ταῦροι εἰς κέρας ϑυμούμενοι Euripid.); rečne in druge bogove (poseb. Bakha) so upodabljali z bikovo glavo (z bikovimi rogovi) v znak plodnosti in obilnosti ali moči in silovitosti: gemina auratas taurino cornua voltu Eridanus V., Achelous lacerum cornu caput abdidit undis O., cornibus aureis receptis Mart. (o Renu), Bacche, veni dulcisque tuis e cornibus uva pendeat Tib., te (sc. Bacchum) vidit insons Cerberus aureo cornu decorum H., tibi (sc. Baccho), cum sine cornibus adstas, virgineum caput est O.; cornu Copiae rog (iz)obilja, med zvezde umeščeni rog koze Amalteje, iz katerega se je baje cedil nektar, podoba plodnosti in obilnosti: Gell., nam haec allata (epistula) cornu copiae est Pl.; prim.: hic tibi copia manabit ad plenum benigno ruris honorem opulenta cornu H., divesque meo Bona Copia cornu est O.; pozneje kot ena beseda Cornūcōpia -ae, f: Lact., Amm.; isto tudi cornu copiosum: Petr. Pren.: alicui obvortere cornua Pl. ali cornua vertere in aliquem Ap. ali in aliquem tollere cornua H. rogove (zobe) komu pokazati, tu (amphora) … addis cornua pauperi H. daješ revežu srce, ga opogumiš, tum (mero) pauper cornua sumit O. se opogumi, venerunt capiti cornua sero meo O. pozno so mi zrasli rožički = pozno sem se opogumil, coeperunt mihi hinc inde cornua increscere Hier.

2. occ.
a) rog, roženina (na kljunu ali kopitu): Ca., Sil., oraque cornu indurata rigent O., solido graviter sonat ungula cornu O.
b) roženica (v očesu): Plin.
c) pl. cornua škarje (rakov): Plin.
č) cornua elephanti slonovi zobje, okli: Varr., Plin.; od tod cornu Indicum Mart. slonova kost, slonovina.

3. met. iz roženine narejene stvari,
a) roženina (rog) kot kadilo ali zdravilo: cornu cervinum incendere Varr., cornu cervinum purgat, cornu bubulum combustum Cels.
b) rog = trobilo, rožnica, lovski, pastirski rog, poseb. pa bojni rog, s katerim so vojski dajali znamenja: Varr., Lucr., O. idr., ille arma misit, cornua, tubas, fasces, signa Ci., cornuque recurvo Tartaream intendit vocem V., aereaque adsensu conspirant cornua rauco V., saeva tene cum Berecyntio cornu tympana H., minaci murmure cornuum perstringis aures H., datur cohortibus signum cornuaque ac tubae concinuere T.; bojni rog je bil sprva iz živalskega roga, okovan s srebrom, pozneje pa iz pločevine: non tuba directi, non aeris cornua flexi O.; tudi rožiček, ki se je nataknil na spodnji del frigijske piščali, da se ji je ojačal glas, potem frigijska piščal sama: adunco tibia cornu, infracto (ali inflexo) Berecyntia tibia cornu O., nullo gemit hic tibicina cornu Iuv., cum tibia lumbos incitat et cornu pariter vinoque feruntur … maenades Iuv.
c) rožén lijak (livek): Col., latices infundere cornu (abl.) V.
č) rožena steklenica (za olje): cornu ipse bilibri caulibus instillat H.
d) rogova, iz katerih je sestavljen lok, zato v pl., potem tudi lok sam: flexumque a cornibus arcum tendit O., viderat adducto flectentem cornua nervo O.; pa tudi v sg.: libet Partho torquere Cydonia cornu spicula, Ascanius curvo direxit spicula cornu, spicula torquebat Lycio Gortynia cornu V., flexile cornu O., crebra Cydoneo fundebat spicula cornu Sil.
e) roženina svetilke in od tod rožena svetilka sama: Vulcanum in cornu gerere Pl., lumen per cornu transit Lucr., cornu lanternae translucidum Plin.
f) rožen odmevnik pri liri; lira je bila sestavljena iz dveh odmevnih rogov, ki sta bila spojena s kobilicama (prečnicama), na katerih so bile napete strune: in fidibus testudine resonatur aut cornu Ci., cornibus iis, qui ad nervos resonant Ci.

4. pren. rogu podobne stvari,
a) rog = mesnat izrastek, velika bradavica na čelu: tua cornu ni foret exsecto frons H.; pri Kampancih so bili taki izrastki na glavi baje precej pogosti, od tod: Campanus morbus H.
b) cornua rogovi = čopi na glavah Germanov, ki so kakor rogovi moleli kvišku: Iuv. (XIII, 165).
c) cornu ali cornua (lunae) rogova (roglja) polmeseca, lunin krajec: Ci. ap. Non., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., nunc senescentem exiguo cornu fulgere lunam non mirarentur L., lunae se cornua complent V., nec nova crescendo reparabat cornua Phoebe O., lunaria cornua O., luna nova curvata in cornua Plin., ad cornua redire Aug. (o luni).
č) cornua rogaste ali lijakaste konice na stožčastem vrhu čelade, v katerem je tičala na več čopov razdeljena perjanica, rogovi, stožci na čeladi: rubrae cornua cristae V.; v sg.: alterum cornu galeae L.
d) zakrivljen konec jadrnice (rajne) in met. jadrnica, rajna: cornua velatarum obvertimus antennarum V., torquent cornua nautae H., ardua iamdudum demittite cornua O., navita cornua locat in arbore (na jadrnik) O., iam diductis extendunt cornua proris Lucan., cum rapidum hauriret Borean et cornibus omnīs colligeret flatus Sil.
e) slonokoščen ali zlat in poslikan glavič na paličici, okrog katere so bili omotani knjižni zvitki: candida (slonokoščene) nec nigrā cornua fronte geras (sc. lĭber) O., inter geminas pingantur cornua frontes Tib., explicitum nobis usque ad sua cornua librum et quasi perlectum … refers Mart. do … glavičev = do zadnje vrstice.
f) rokav reke: Isi, Paraetonium … quae colis et septem digestum in cornua Nilum O.
g) rt(ič), ab utroque portūs cornu moles iacimus C. in Ci. ep., promunturia, quae cornibus obiectis ab alto portum faciunt L., angustis inclusum cornibus aequor O., terrae cornua trina O., quod (iugum montis) … altero cornu in diversum litus excurrit Cu., excurrit deinde in altum vasto cornu promunturium Plin., Cnidus in cornu paene insulae posita Mel., Ambracii sinūs cornua Fl.
h) vrh, sleme, vršina gore, rtina: cornua Parnassi Stat.
i) (skrajni) konec, krilo kakega kraja: in duobus velut cornibus Graeciae (na Peloponezu in v Makedoniji) L., in cornu primus sedebat Casca L. v najbolj sprednji vrsti klopi, postquam filium in cornu scribae humiliorem fortuna sua locum obtinentem conspexisset Val. Max., iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., in cornibus comitii positae statuae Plin., cornibus in summis ponere membra Iuv., cornibus inter se coëuntibus fecit amphitheatrum Plin. iun., iacēre cornu sinistro (stibadii) Sid.; occ. (voj.) krilo vojske: Ter., S. idr., dextrum, sinistrum c. C., ipse a dextro cornu … proelium commisit C., (Epaminondas) alterum tenuit cornu N. je poveljeval na enem krilu, je zapovedoval enemu krilu, ipse, quo cornu rem gessit, fuit superior N., circuire hostem a cornibus L., cornua facere, extendere, diducere, producere L., dextrum, laevum navium c. Vell.; pren.: cornua disputationis commovere (k umiku prisiliti) Ci.

Opomba: Nom. sg. cornum: Varr.; acc. sg. cornum: Lucr., O., Gell., Veg., Prisc.; nom. sg. cornuum ali cornuus, od koder acc. cornuum: Isid.; nom. sg. cornus: Varr. ap. Non., od tod abl. pl. cornibus s sledečim qui (gl. zgoraj) Ci. (De nat. deor. II, 59, 149); gen. sg. cornuis: M.

corona ženski spol krona, venec; tonzura; svetniški sij; krošnja

corona sueca švedska krona (denar)
corona dental, corona dentaria zobna krona
corona imperial cesarska krona
corona real kraljevska krona
corona virginal deviški venec; nedolžnost
discurso de la corona prestolni govor
por fin y corona končno, konec koncev
perder la corona izgubiti devištvo
ser de corona pripadati duhovniškemu stanu
hacer coronas con el humo delati obročke z dimom pri kajenju
corona funeraria pogrebni venec

corōna -ae, f (gr. κορώνη; prim. curvus, sl. krona, nem. Krone)

1. venec iz cvetk, vejic ali kovine, tudi krona: quid hoc … est clarius, quam omnes Segestae matronas et virgines convenisse, complesse (Dianam) coronis et floribus … ? Ci., c. laurea Ci., myrtea Val. Max., pinea Plin., quercea T., quernea Suet., spicea Lact. (Kristusova) trnova krona, aurea Corn., Ci., N., L., c. modici circuli L.; starodavniki so se ob slovesnih (veselih in resnih) priložnostih: pri pojedinah, žrtvovanju, radi venčali, venčali pa so tudi mrtvece, darilna živinčeta, hiše, ladje, kipe, mešalne vrče in čaše (pri pojedinah) idr. ter dajali vence kot častno darilo oz. bojno nagrado prijateljem, ljubicam, hrabrim vojakom, pesnikom in (zlate) kraljem in zmagoslavnim vojskovodjem: redimitus coronis (pri pojedinah), redimire frontem coronā Mart., ludis circensibus coronā laureā uti Vell., ne longae coronae nec acerrae praetereantur (namreč pri mrtvecu) Ci., sternere vicos floribus coronisque ali totum iter floribus coronisque consternere Cu., coronam imponere statuae Stat. ali alicui Ci., corona virtute parta Ci., aliquem coronā donare Ci., coronis laureis taeniisque donare N., huic (Thrasybulo) pro tantis meritis honoris corona a populo data est, facta duabus virgulis oleagineis N., c. victrix (= victoriae) Lact.; pesn.: regni corona (= diadema) V.; kot nagrada za junaška dejanja je veljala c. castrensis, civica, muralis, navalis, obsidionalis Pl., Ci. idr.; pesn. pren. (o pesniški slavi, o pesniškem proslavljanju): corona perenni fronde Lucr. = neminljiva pesniška slava, insignem suo capiti petere coronam Lucr., necte flores, necte meo Lamiae coronam H. spleti mojemu Lamiji cvetke v venec = proslavljaj ga v pesmi, audi, … qua re sibi nectat uterque coronam H. se drug drugega poveličujeta; podobno: corona fidei Cypr., Lact. ali samo corona Lact. mučeniška krona. Reklo: aliquem sub coronā vendere C., L., Fl., Iust. koga kot vojnega ujetnika (v sužnost) prodati, v pass. sub coronā vēnīre L. ali venundari T. kot vojni ujetnik proda(ja)ti se (take ujetnike so namreč pri prodaji venčali kakor darilna živinčeta pri žrtvovanju; prim.: mancipia iure belli capta coronis induta vēnībant et ideo dicebantur „sub corona“ vēnīre Caelius Sabinus ap. Gell.); tako tudi: sub corona emere Varr. kot vojnega ujetnika kupiti.

2. pren.
a) arhit. venčna letva, venci, napušč, okrajek, opas: Vitr., Plin.
b) okrajek ali obrobek zidu: angusta muri corona erat Cu.
c) vzvišen rob pri njivah kot razmejilo, obmet, obmejek, mejni rob: Ca.
č) c. montium krogasto pogorje: Plin.
d) kosmati venec (svitek) nad konjskim kopitom: Col., P. Veg.
e) krog, obstret, sij okrog sonca: Sen. ph.
f) (o ljudeh) krog = množica, tolpa, zbor, skupina, družba, poseb. krog (množica) poslušalcev, poslušalci, slušateljstvo: Plin. iun., Suet., armatorum coronā senatus saeptus est Ci., non enim coronā consessus vester (= iudicum) cinctus est, ut solebat Ci., tibi ipsi pro te erit maximā coronā causa dicenda Ci., scis, quo clamore coronae proelia sustineas campestria H., ne spissae risum tollant impune coronae H., risi nescio quem … e corona Cat., vulgi stante coronā O., nulli non agentium parata vulgi corona est Q.; occ. (voj.) vojaške čete, ki s sovražnimi ali obrambnimi nameni obkrožajo (obkoljujejo) kak kraj, obsedna črta, obseda: totum corpus (po drugih opus) coronā militum cingere C., coronā cinxit urbem L., Fabius Vibulanus coronā primum vallum defendit L., urbem coronā circumdare L., non coronā, sed operibus urbem oppugnare L., muros coronā circumdari iussit Cu., urbem coronā capere Cu.
g) corona bubula bot. velika šatrajka: Ap. h.
h) corōna ali Corōna ozvezdje (Severna) Krona: Ci. (Arat,), Col., specie remanente coronae O., po mitu med zvezde uvrščena Ariadnina krona (gl. Ariadnē) in od tod imenovana Gnosia stella Coronae V. ali Cressa Corona O.

corōnō -āre -āvī -ātum (corōna)

1. venčati, ovenč(ev)ati, (z vencem, z venci) (o)krasiti, (o)dičiti, (na)kititi: cratera (vina) coronant V., c. locum fronde funerea V., templa O., marino rore deos fragilique myrto H., victimas Plin., ille, qui spinis coronatus est Aug. (o Kristusu); med.: hederā coronantur Bacchico ritu Macr. Pogosto pt. pf. corōnātus 3: Varr., Val. Fl. idr., sedebat in rostris … coronatus Ci., epulae, quas inibant propinqui coronati Ci., coronatus laureā coronā, decemviri coronati laureā L., coronata frons, coronati capilli, coronata puppis, coronatae lintres O., c. arae, carinae, c. phaselus Pr., c. aselli, equi, iuvenci Pr., O., postes lauro coronati Q., coronatus spinis (s trnovo krono) Lact.; z grškim acc.: coronatus nitentes mallobathro Syrio capillos H.; kot subst. corōnātī -ōrum, m ljudje z venci (s kronami), ovenčanci, okronanci: volgum autem tam chlamydatos quam coronatos voco Sen. ph.; occ.
a) zmagovalca v tekmovalnem boju (v tekmi) (o)venčati (častna nagrada je bila oljkov ali lovorov venec): coronare victores oleā ali oleastro Olympiae Plin., victores lauro Delphis Plin., coronari utroque certamine Q., cum pugili coronato carmen … scripsisset Suet., sunt eo modo multi coronati (poëtae) Q., Homerus laudatus et coronatus Min., de oratoribus coronatus Suet. iz kroga govornikov ovenčan, comoediam de sententia iudicum coronare Suet. komediji častno nagrado priznati, coronari novo nomine Plin. biti okrašen z novim imenom kot nagrado zmagovalca; od tod z notranjim obj.: magna coronari Olympia (gr. στεφανοῦσϑαι Ὀλύμπια μεγάλα) H. pri velikih olimpijskih igrah prejeti (oljkov) venec kot zmagovalec.
b) vēnīre coronatum (= sub corona vēnīre, gl. corōna) ovenčan = kot vojni ujetnik proda(ja)ti se: Ca. fr.

2. pren. ovenč(ev)ati = obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati), obkoliti (obkoljevati): quae (pluma columbarum) sita cervices circum collumque coronat Lucr., silva coronat aquas O., coronant myrteta summum lacum O. obdajajo zgoraj jezerski rob, suggestā castra coronat humo Pr., densāque nemus statione coronant Stat., c. solem itineribus Vitr. (o zvezdah), simplex aetheris dorsum sacratā amoenitate lucis Ap. (o zvezdah), sol circa domum patris eius fulgido ambitu coronatus Lamp., papillae parvis orbibus coronatae Lact., regem illum mundi coronamus Lact. obdajamo v krogu; pesn.: omnem abitum custode coronant V. postavijo okoli.

correre^*

A) v. intr. (pres. corro)

1. teči, tekati:
correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
correre come il fulmine teči kot blisk
correre a piedi teči peš
correre a cavallo dirjati na konju
correre in bicicletta hiteti na kolesu
correre dietro a qcn. teči za kom
correre avanti e indietro hiteti (z delom)
correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
il sangue corre kri teče (iz rane)
il denaro corre denar se na veliko zapravlja

3. pren. hiteti:
corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
un discorso che corre tekoč govor

6. pren. razširiti se; iti:
correre la fama, la notizia glas, vest gre
fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

B) v. tr.

1.
correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
correre un rischio pren. tvegati
correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
correre il mare pluti

2. šport teči:
correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami

corrigia (cōrigia) -ae, f

1. jermen: Isid., c. iugi vitulae It. dega, gož (f), jarmovka.

2. jermen pri čevljih, stogljaj: Varr., Plin., abruptio corrigiae Ci., ligat corrigia plantas Ci.; popolnoma: c. calceamenti Vulg., Ambr. ali c. caligae Vulg.

corruptē, gl. corruptus pri corrumpō.

cortar ob-, od-, pri-rezati; jedkati; strugati; (od)sekati; striči; kastrirati, skopiti; prekiniti; (s)krajšati; osupiti, črtati (besedilo); odločiti, besedo imeti

cortar el aire zrak rezati (letalo)
cortar los bríos a uno komu peruti pristriči
cortar a cercén pri korenini odrezati
cortar la cólera a alg. komu jezo udušiti
cortar las combinaciones de alg. komu načrte prekrižati
cortar la conversación (a) komu v besedo vpasti
cortar bien un idioma tekoče govoriti kak jezik
cortar el lápiz priostriti svinčnik
cortar el paso a uno komu pot zapreti; komu namere preprečiti
hacerse cortar el pelo dati si lase ostriči
cortar de raíz s korenino izruvati
cortar las relaciones pretrgati stike
cortar en rued(ecit)as na režnje (kolesce) razrezati
cortar un vestido prikrojiti obleko; fig koga obrekovati
cortar la vida, cortar la existencia (a) koga umoriti, usmrtiti
cortar el vino rezati vino
cortando por lo bajo vsaj, najmanj
cortar por lo vivo, cortar por lo sano dotaknili se bolečega mesta; energično nastopiti (proti), ostre mere podvzeti
hace un frío que corta (la cara) mraz je, da kar reže
cortarse urezati se, raniti se; razpokati (koža od mraza); sekati se (svila); osupniti; obtičati v govoru
cortar las uñas nohte si pristriči

corte ženski spol (kraljevi) dvor; vrhovno sodišče; dvorjenje; ograja, plot, tamar

corte celestial nebeško kraljestvo
corte o cortijo eden ali drug, eden od dveh
corte de honor družice (pri poroki)
Corte Suprema (Corte de Casación) vrhovno sodišče v Madridu
en la Corte na dvoru, v prestolnici, v Madridu
hacer la corte (a) dvoriti
ir a la corte, y no ver el rey (fig) ne izkoristiti ugodne priložnosti
cortes pl državni stanovi; državni (deželni) zbor; zbor senatorjev in poslancev (v Španiji)

corto kratek, majhen, nepomemben, nezadosten, pičel; omejen, preprost; plašen, boječ; skop(uški)

corto de alcances (ali genio) duševno omejen, topoglav
corto de manos počasen pri delu
corto de medios v denarni stiski
corto de vista kratkoviden
con corta diferencia več ali manj
de corta estatura majhne postave
desde muy corta edad od prve mladosti
por mi corta suerte na mojo nesrečo
corta pala, corto sastre (fig) ki ničesar ne razume

corvus -ī, m (gl. cornīx)

1. vran, gavran, krokar: ovantes gutture corvi V., c. hians H., corve loquax O., corvi cantus Ci., miluo est quoddam bellum quasi naturale cum corvo Ci., niger tamquam corvus Petr.; ptica vedeževalka, posvečena Apolonu: c. oscen H., Phoebeïus O., Delius in corvo latuit O.; prilet vrana z desne strani je obetal srečo, z leve pa nesrečo: picus et cornix ab laeva, corvos (= corvus), parra ab dextera consuadent Pl.; preg.: non pasces in cruce corvos H. ne boš na križu vranov pasel = ne boš na vislicah hrana vranom, ne boš umrl na vislicah.

2. pren. (o stvareh, podobnih vranjemu kljunu)
a) neko bojno orodje, zidolom, maček, kopika: corvus demolitor Vitr., corvique et alia tuendis urbibus excogitata praeparabantur Cu.
b) „vranji kljun“, neki kljukast kirurški nož: Cels.
c) ozvezdje Vran: Vitr., Hyg.
č) „gavran“, neka morska riba, menda morska lastovica, krulec: Cels., Plin., Aus.
d) v dvoumju = vir spurcus, fellator (ker po stari ljudski bajki corvi ore coëunt): dat veniam corvis, vexat censura columbas (preg.) Iuv., Corve salutator, quare fellator haberis? in caput intravit mentula nulla tuum Mart. — Kot nom. propr. Corvus -ī, m Korv, Vran, rimski priimek, poseb.: M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv, ki se je l. 349 bojeval pod Kamilom zoper Galce ter si ta priimek pridobil v boju z galskim velikanom, katerega je premagal s pomočjo vrana, konzul l. 348 in pozneje še večkrat konzul in diktator (zadnjič diktator l. 299), umrl l. 271 star sto let, pri vseh priljubljen in spoštovan: Ci., L.

Cossaeī -ōrum, m Kosejci, bojevito ljudstvo severno od Suz: Cu., Plin. (pri katerem se dobi tudi Cossiaei).

cossus -ī, m kukec, pišč, tudi vrbar, vrbov zavrtač: Plin., Veg. — Soobl. cossis -is, m: Plin., Plin. Val. — Kot nom. propr. Cossus -ī, m Kos, priimek Kornelijevega rodu. Poseb.

1. A. Cornelius Cossus Maluginensis Avel Kornelij Kos Maluginenz (Maluški), kot konzul l. 428 je v boju ubil vejskega kralja Tolumnija; tribunus militum consulari potestate l. 426: L., V., Pr., Val. Max.

2. njegov istoimenski sin je kot diktator l. 385 zadušil Manlijev upor: L.

3. P. Corn. Rutilus Coss. Publij Korn. Rutil Kos, večkrat tribunus militum consulari potestate, je kot diktator l. 408 premagal Volske pri Anciju: L.

4. A. Corn. Coss. Arvīna Avel Korn. Kos Arvina, l. 439 magister equitum pod diktatorjem Titom Manlijem Torkvatom, kot konzul l. 343 je premagal Samnijce ter nad njimi triumfiral, l. 332 je bil drugič konzul, l. 322 diktator: L.

5. P. Corn. Coss. Arvīna Publij Korn. Kos Arvina, kot konzul l. 306 je premagal Samnijce, l. 293 cenzor, l. 288 drugič konzul: L.

6. nekega Klavdija (napačno nam. Kornelija) Kosa omenja T. (Hist. I, 69). — V pl.: Cossi et Servilii Sen. ph., ex familia Cossorum T.

Cossutiānae tabernae Kosucijanove deščenice, kraj pri Cezeni v Galiji: Q. Ci. in Ci. ep.

côté [kote] masculin bok, stran; smer; mathématiques stranica, krak (kota); (rodoslovje) linija; stransko delo, stranski dohodek

à côté de zraven, poleg; v primeri z, na isti stopnji z
à côté de ça poleg tega
de côté na stran, ob stran(i); poševno, postrani
de côté et d'autre sem in tja
à côté ob strani, zraven
aux côtés de ob strani, poleg, zraven
de ce côté na tej strani; v tem pogledu
de chaque côté na obeh straneh
de l'autre côté na drugo stran, na drugi strani
de mon côté z moje strani, na moji strani
de tous côtés z vseh strani, vsepovsod
d'un côté, d'autre côté z ene, z druge strani
du côté de (blizu) pri, v smeri k, proti; familier glede na, z ozirom na
d'un côté (typographie) enostranski
côté (de l') envers, (de l') endroit narobe, prava stran (blaga)
pièce féminin de côté sosedna soba
point masculin de côté (médecine) zbadanje v boku
regard masculin de côté pogled od strani, postrani
courir de tous côtés tekati sem in tja
donner à côté (figuré) zgrešiti svoj cilj
être aux côtés de quelqu'un biti ob kom, komu ob strani, pomagati komu
être du côté du manche držati z močnejšim
être sur le côté biti bolan, biti v stiski
laisser de côté pustiti ob strani, opustiti, zanemarjati
marcher sur le côté droit de la route hoditi po desni strani ceste
mettre de côté dati na stran, varčevati, (pri)hraniti
mettre sur le côté poševno postaviti; familier zrušiti na tla, pobiti (osebo), izprazniti (steklenico)
passer à côté iti mimo, izogniti se (vprašanju)
prendre quelque chose par le bon côté vzeti kaj z dobre strani, z optimizmom
se ranger du côté de quelqu'un postaviti se na stran kake osebe
regarder de côté od strani, postrani pogledati