Franja

fegatoso agg.

1. bolan na jetrih

2. pren. nagle jeze, togotljiv

feingeschnitten, fein geschnitten na drobno zrezan, nasekljan; Gesicht: lepo rezan

Feldarbeit, die, delo na polju; terensko delo; Feldarbeiten, pl , poljska dela

Felderung, die, razdelitev na polja; eine Felderung aufweisen biti razdeljen na polja

Feldgottesdienst, der, maša na fronti

Feldspieler, der, Sport igralec na igrišču

Felgenbremse, die, Technik zavora, ki pritisne na platišče

fell³ [fel] samostalnik
koža, krzno, kožuh; šop las; izdelan rob na obleki

fell of hair nepočesani lasje

Felszeichnung, die, jamska slika; risba na skali

felúka ž (ar.) feluka, mala brodica na jedra i vesla

fēmineus 3 (fēmina)

1. ženski (naspr. virilis): manus Ci. poet., V., O., genus V., sexus Plin., stirps O. hčere, chorus, dolor O., curae V., clamor V. femineum sonare O. žensko se glasiti, femineae sortis (spola) fatidam O.

2. occ.
a) ženski = izvirajoč od žensk: voces O. žensko vpitje, ululatus V., Val. Fl., tela O., non femineum vulnus O. kakršnih (sicer) ženske ne zadajajo, femineo morte cadere O. v boju z žensko (tj. s Parisom).
b) nanašajoč se na ženske, ki se tiče žensk: omnemque refugerat Orpheus femineam venerem O. do žensk, femina femineo correpta cupidine nulla est O.
c) babji = nemoški: femineo praedae ardebat amore V. cor Sil.

fēnerātiō (faenerātiō) -ōnis, f (fēnerārī) oderuštvo, posojanje na (visoke) obresti: erat Carpinatii nota cum isto praetore f. Ci., nec beneficium illud habendum est, sed f. Ci.

fēneror (faeneror) -ārī -ātus sum (fēnus, faenus) (iz)posoditi na obresti: idem pecunias istius suo nomine faenarabatur Ci., (pecuniam Verres) binis centesimis faeneratus est Ci. (to je z dvema odstotkoma na mesec, torej 24 odstotkov na leto); pren.: neque enim beneficium faeneramur Cl. ne nalagamo dobičkonosno, abs. (pre)visoke obresti jemati: Cu. Poklas. tudi act. fūnerō -āre -āvī -ātum

1. (iz)posoditi: ne fenerare liceret L. posojati na visoke obresti, pecuniam fenerat Sen. ph., aliquid tamen fenero na obresti izposojenega denarja.

2. pren.
a) posojati, dajati: sol suum lumen ceteris quoque sideribus fenerat Plin., haec sapit, haec omnes fenerat una deos Mart. pass. pecunia fenerata Dig.
b) obresti prinašati, obrestovati se, obilno povrniti: metuisti ne non istic tibi feneraret Ter., feneratum istuc beneficium pulchre tibi dices Ter., ager feneratos proventus; komp. fēnerātior z višjimi obrestmi; adv. fēnerātō z visokimi obrestmi;
c) pren. dati kaj za kaj: Iuba et Petreius mortes feneraverunt Sen. rh. drug drugega sta usmrtila.

ferentārius -iī, m (ferīre)

1. strelec, kopjanik; kolekt.: sed eo quoque inrupere ferentarius gravisque miles T.; pl. ferentarii navadno raztreseni strelci; lahko oborožene pehotne čete so stale na krilih vojske ter imele nalogo začenjati boj: Ca., P. F., postquam eo ventum est, unde a ferentariis proelium committi posset S.; šalj. = hiter pomočnik v sili: nam illum tibi ferentárium esse amicum inventum intellego Pl.

2. equites ferentāriī kopjaniki na konjih, lahko oborožena konjeniška četa, ki je od daleč metala kopja: Varr.

feriar kupiti na sejmu; prodati, zamenjati; slaviti, praznovati, narediti delopust

ferijálac -lca m
1. dijak na počitnicah
2. član počitniške zveze

ferìjālka ž
1. dijakinja na počitnicah
2. članica počitniške zveze

fermopōsta (fermo posta)

A) avv. poštno ležeče, poste restante:
spedire una lettera fermoposta poslati pismo poštno ležeče

B) agg. invar. na pošti ležeč, poštno ležeč:
lettera fermoposta poštno ležeče pismo

C) m invar. služba, oddelek za poštno ležeče pošiljke, poste restante:
inviare una lettera al fermoposta poslati pismo na poštno ležeče

Fernflug, der, polet na večjo razdaljo

fernöstlich z Daljnega Vzhoda; na Daljnem Vzhodu