Franja

Zadetki iskanja

  • bocca f

    1. usta; gobec:
    respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
    restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
    in bocca al lupo! pren. srečno!
    ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
    non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
    a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
    restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
    essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
    rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
    tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
    fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
    far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
    togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
    avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
    fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
    non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
    chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
    lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
    cavar di bocca izvleči kaj iz ust
    essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
    passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
    essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
    mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
    mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
    togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
    acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
    lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
    parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

    2. pren. usta, ustnice:
    baciare sulla bocca poljubiti na usta
    storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
    battere la bocca šklepetati

    3. pren. odprtina:
    bocca della manica odprtina rokava
    sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
    bocca della strada cestni dohod
    bocca del forno žrelo pri plavžu

    4. voj.
    bocca da fuoco top

    5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
    bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
    bocca vulcanica ognjeniško žrelo

    6. bot.
    bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
    bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

    7. navt.
    bocca di lupo zanka
    bocca di rancio odprtina za vrvje

    8.
    bocca d'acqua vodovodni priključek
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori
  • Bock, der, (-s, Böcke) kozel (auch für Ziegenbock, Kutscherbock), für männliche Tiere: samec, Turngerät, Gestell: koza, Käferart: Tierkunde kozliček, rogin; (Dachbock) ostrešje; Bierart: močno pivo; (Sturmbock) oven; Technik stojalo, podstavek, blok, okvir, konjiček; einen Bock schießen ustreliti kozla; einen Bock auf etwas haben imeti vedelje do/z; null Bock auf etwas haben ne imeti veselja do/z, ne imeti želje po; den Bock zum Gärtner machen narediti volka za pastirja; ihn stößt der Bock trmari, trmast je
  • bode1 [boud] prehodni glagol & neprehodni glagol
    napovedati; obetati, dati slutiti

    this bodes no good nič dobro ne kaže
    to bode ill slabo kazati
  • bodočnost [ó] ženski spol (-i …) die Zukunft
    v bodočnosti in der Zukunft
    za bodočnost zukunftsbezogen
    imeti bodočnost Zukunft haben
    ne imeti bodočnosti keine Zukunft haben
    pesem bodočnosti figurativno die Zukunftsmusik
  • bog samostalnik
    1. tudi z veliko začetnico (nadnaravno bitje v različnih religijah) ▸ isten, istenség
    judovski Bog ▸ zsidó Isten
    starozavezni bog ▸ ószövetségi isten
    grški bog ▸ görög isten, görög istenség
    rimski bog ▸ római isten, római istenség
    sončni bog ▸ napisten
    poganski bog ▸ pogány isten
    bog ljubezni ▸ szerelem istene
    bog vojne ▸ háború istene
    bog neba ▸ ég istene
    verovati v boga ▸ istenben hisz
    čaščenje boga ▸ istenimádat
    posvečen bogu ▸ istennek szentelt
    olimpski bogovi ▸ olümposzi istenek
    vrhovni bog ▸ főisten
    Zevs je bil vrhovni bog, Pozejdonu pa je prepustil oblast nad morjem. ▸ Zeusz volt a legfőbb isten, Poszeidónnak pedig a tenger feletti uralmat hagyta.
    slovanski bog ▸ szláv isten
    hišni bog ▸ házi isten
    nesmrtni bogovi ▸ halhatatlan isten
    mogočen bog ▸ hatalmas isten
    muslimanski bog ▸ muzulmán isten
    častiti boga ▸ istent imád
    rečni bog ▸ folyók istene
    zaupanje v boga ▸ istenbe vetett bizalom

    2. (o najvišji veljavi ali statusu osebe) ▸ isten
    nogometni bog ▸ futballisten
    Diego Armando Maradona je nogometni bog, ne samo tukaj, ampak tudi po svetu. ▸ Diego Armando Maradona a futball istene nemcsak nálunk, hanem világszerte.
    Začel je odstranjevati politične tekmece in si domišljati, da je bog. ▸ Elkezdte kiiktatni politikai riválisait, és istennek képzelni magát.
  • Bog [ó] moški spol (Boga, ni množine)

    1. krščanski: der Gott, der Herrgott
    Bog Oče Gottvater
    Vsemogočni Bog (Gott) der Allmächtige
    Bog-človek der Gottmensch
    troedini Bog der dreieinige Gott
    hvaliti Boga Gott loben
    iskalec Boga der Gottsucher
    spoznanje Boga die Gotteserkenntnis, die Theognosie
    od Boga dan gottgegeben
    posvečen Bogu gottgeweiht
    podoben Bogu gottähnlich
    predstava o Bogu das Gottesbild
    verujoč v Boga gottgläubig

    2. Abrahamov:
    Bog Judov, kristjanov in muslimanov der Gott der Juden, Christen und Mohammedaner
    |
    Bog mu daj večni mir! Gott hab ihn selig
    Bog ne daj! Gott bewahre!
    Bog se usmili! Gott erbarme!
    Bog ti poplačaj! Vergelt's Gott!
    Bog ve … weiß der Himmel …
    daj Bog! Das walte Gott!
    Naj Vam Bog povrne! Gott lohne es Ihnen; vergelt's Gott!
    Hvala Bogu! Gott sei Dank/Gottlob!
    prisega: tako mi Bog pomagaj! so wahr mir Gott helfe!
    O Bog/O moj Bog! O Gott/ O mein Gott/ Herrgott
    moj Bog! Mein Gott!/Meine Güte!/[Du] du liebe Güte!
    |
    sam Bog ve weiß der Himmel
    ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
    človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
    Bogu za hrbtom wo sich die Füchse gute Nacht wünschen
    Bogu za ritjo am Arsch der Welt
  • bóg God; the Lord; deity

    o bóg! dear me!
    moj bóg! good Heavens!, good Lord!
    daj bóg God grant!, would to God!; I wish to goodness!, I wish to God!
    bóg ne daj!, bóg obvaruj! God forbid!, zastarelo God forfend!; touch wood!
    bóg z Vami! God speed you!
    zbogom! goodbye, farewell!
    bógu podoben godlike
    vsemogočni bóg God Almighty
    bógu vdan devout, pious
    tako mi bóg pomagaj! so help me God!
    (bil je) prizor za bógove (it was) a sight for sore eyes
    to je kot od bóga poslano it's a godsend
    bóg (si ga) vedi God knows, I don't
    bogve arhaično God wot
    bogve zakaj goodness (ali God) knows why
    bogve, kdo je to rekel I wonder who said it
    če bóg da please God, God willing
    moj bóg, kaj pa delate? for God's sake, what are you doing?
    stati kot lipov bóg (figurativno) to stand like a graven image; to stand stock-still
    človek obrača, bóg pa obrne man proposes, God disposes; God commands, man obeys
    bóg je najprej sebi brado ustvaril charity begins at home
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato
  • Bóg Dieu

    Bog oče Dieu le Père
    bogovi les dieux
    hvala bogu Dieu merci, Dieu soit loué, heureusement
    Bog varuj à Dieu ne plaise, (que) Dieu nous en préserve!
    zbogom adieu
    zaboga parbleu! pardi!
    lipov Bog dieu de bois, souche ženski spol, bûche ženski spol
    moj Bog mon Dieu!, bonté divine!
    človek obrača, Bog obrne l'homme propose, Dieu dispose
  • bog in batina frazem
    lahko ironično (vodilna oseba, ki ukazuje in ji nihče nič ne more) ▸ atyaúristen, élet-halál ura
    Za njim stojijo nekateri uslužbenci v občini in posamezniki iz političnih strank, ki se imajo za vsemogočnega boga in batino! ▸ Néhány önkormányzati tisztviselő és a politikai pártok egyes tagjai állnak mögötte, akik mindenható atyaúristennek tartják magukat!
    Kraljica je bila za tiste čase bog in batina. ▸ A királynő akkoriban élet-halál ura volt.
  • bógve God knows; goodness knows; arhaično God wot

    bógve kdaj bo prišel God knows when he will come
    bógve kdo je to rekel I wonder who said it
    Je to res? - Bogve. Is that true? - I wonder.
    ne bógve kako dobra kakovost second-rate quality
    bógve zakaj goodness (ali God) knows why
    do bógve kdaj (figurativno) till the cows come home
  • bo(h) [bou] medmet
    bav!; kš kš!

    he can't say bo(h) to a goose ne zna niti do pet šteti, zelo je plašen
  • bohémien, ne [bɔemjɛ̃, ɛn] adjectif češki; ciganski

    Bohémien masculin, Bohémienne féminin cigan, -nka
    campement masculin, roulotte féminin de bohémiens cigansko taborišče, ciganski stanovanjski voz
  • boire*1 [bwar] verbe transitif piti; (rad) se opijaniti, popivati; zapiti (denar)

    se boire biti piten, dati se piti
    air masculin, chanson féminin à boire napitnica
    boire à quelqu'un napiti komu
    boire un bouillon (figuré) doživeti neuspeh ali poraz
    boire du café, du lait, de l'eau piti kavo, mleko, vodo
    boire à petits coups srebati
    boire le calice jusqu'à la lie izpiti kelih (trpljenja do dna)
    boire un coup, une tasse (familier) piti jo (t. j. vodo, pri plavaniju itd)
    boire dans le creux de la main, dans un verre, à même, à une source piti iz roke, iz kozarca, iz steklenice, iz studenca
    boire comme une éponge, à longs, larges traits piti ko goba, v velikih požirkih
    boire du petit lait (figuré) z zadovoljstvom uživati (laskanje)
    boire l'obstacle igraje premagati oviro
    je bois à votre santé pijem na vaše zdravje
    boire sec piti čisto vino, pošteno (ga) piti
    boire des yeux z očmi požirati
    ce n'est pas la mer à boire bo že šlo, ni da bi obupali
    c'est la mer à boire tega ni ne konca ne kraja
    je boirais la mer et les poissons strašno sem žejen
    donner pour boire à quelqu'un dati komu napitnino
    le vin est tiré, il faut le boire (figuré) kar smo si skuhali, to moramo pojesti; nazaj ni poti
    qui a bu, boira pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne
    il y a à boire et à manger dans cette affaire so dobre in slabe strani v tej zadevi
    boire les paroles de quelqu'un koga pazljivo in z občudovanjem poslušati
    boire tout son soûl piti, kolikor le moremo
  • bois [bwa] masculin les; gozd; drevo; toporišče, držaj; pluriel lesena pihala; jelenovi rogovi

    bois blanc mehek les
    bois de chêne, de frêne, de hêtre, de mélèze, de sapin, de tilleul hrastov, jesenov, bukov, mecesnov, smrekov, lipov les
    bois de charpente, à bâtir de construction, d'œuvre stavbni, gradbeni les
    bois de chauffage, à brûler drva
    bois de fusil puškino kopito
    bois de mine jamski les
    bois de justice giljotina
    bois de lit posteljnjak
    bois mort suhljad
    bois précieux, de sciage plemenit, rezan les
    bois en sève, vert, vif surov les
    de bois lesen
    à la cloche de bois skrivaj
    articles masculin pluriel en bois lesnina, suha roba
    charbon masculin de bois oglje
    éclat masculin de bois trščica, iver
    homme masculin de bois (figuré) lipov bog
    homme masculin des bois orangutan; divjak, neotesanec
    imprégnation féminin du bois impregnacija lesa
    sciure féminin de bois žaganje
    train masculin de bois splav
    volée féminin de bois vert batine; težak poraz
    avoir la gueule de bois (figuré) imeti »mačka«
    être du bois dont on fait les flûtes (figuré) biti priljuden, družaben
    n'être pas de bois ne biti iz lesa, biti občutljiw
    faire, fendre, casser du bois cepiti, sekati drva
    faire flèche de tout bois (figuré) vse sile napeti, vsa sredstva uporabiti
    métrer, cuber le bois meriti les
    montrer visage de bois ne treniti z obrazom
    trouver visage de bois najti, naleteti na zaprta vrata (npr. ob obisku)
    toucher du bois potrkati na les ter s tem skušati odvrniti nesrečo ali zlo usodo
    je vous montrerai de quel bois je me chauffe vam bom že pokazal, kaj znam; tega ne bom trpel
    il n'est bois si vert qui ne s'allume vsake potrpežljivosti je enkrat konec
  • boisseau [bwaso] masculin mernik, korec (12 1/2 l); technique ohišje

    mettre, garder quelque chose sous le boisseau prikrivati kaj
    mettre la lumière sous le boisseau prikrivati resnico
    on ne met pas sous le boisseau une découverte médicale medicinsko odkritje se ne prikriva
  • boiter [bwate] verbe intransitif šepati (tudi figuré)

    boiter de la jambe gauche šepati z levo nogo
    cette table boite ta miza se maje
    votre explication boite vaša razlaga šepa, ne drži, je napačna
  • bòj fight (tudi figurativno), fighting; (oborožen) combat; (bitka) battle, engagement, action; (bojevanje) struggle (za for, z with); (spopad) encounter, (praska) skirmish; (tekmovanje) contest, match; (spor, figurativno) conflct

    hud težak bòj hard, heavy fighting
    bòj moža proti možu, bòj od blizu hand-to-hand fighting, dog-fight, close combat
    vroč bòj a ding-dong fight
    v vročem bòju in the heat of the battle
    surov bòj rough-and-tumble fight
    neodločen bòj drawn battle
    bòj na nož fight to the finish, skin-game
    bòj na življenje in smrt life-and-death struggle; all-in fighting, a deadly fight
    bòj za obstanek struggle for life, struggle for existence
    smrtni bòj death agony
    poulični bòji street fighting
    bòj nazorov conflict of opinions
    politični bòji political conflicts
    duševni bòj mental strife, mental struggle
    volilni bòj election contest, election campaign
    pripravljen za bòj ready to fight, (na morju) decks cleared for action
    sposoben za bòj able to fight, in fighting trim
    nesposoben za bòj disabled, out of action
    bíti (bijem) bòj to fight a battle
    izločiti iz bòja to put out of action
    ne izbirati sredstev za bòj to fight with one's gloves off
    izzvati na bòj to challenge; to throw down the gauntlet
    pasti v bòju to be killed in action, to fall in action
    sprejeti bòj (figurativno) to accept the challenge, to pick up the gauntlet; to accept battle
    spustiti se v bòj to join battle
  • bojazen samostalnik
    (tesnoben občutek) ▸ félelem, félsz
    izraziti bojazen ▸ félelmet kifejez
    zavrniti bojazen ▸ félelmet elutasít
    upravičena bojazen ▸ jogos aggodalom
    utemeljena bojazen ▸ megalapozott félelem
    pretirana bojazen ▸ túlzott félelem
    prikrita bojazen ▸ rejtett félelem
    bojazen staršev ▸ szülők félelme
    bojazen vlagateljev ▸ beruházók félelme
    zaupati svojo bojazen ▸ félelmet elárul
    bojazen pred terorističnimi napadi ▸ terrortámadásoktól való félelem
    bojazen pred čim ▸ félelem valamitől
    obstaja bojazen , dakontrastivno zanimivo félő, hogy
    Obstaja bojazen, da se bo kriza preselila tudi v Evropo. ▸ Félő, hogy a válság átterjed Európára is.
    Sidro dobro prime in ni bojazni, da bi se kaj zgodilo. ▸ A horgony jól tart, és nem kell attól félni, hogy bármi történne.
    Bojazen, da bi blago ostalo na policah, je po prepričanju trgovcev povsem odveč. ▸ A kiskereskedők szerint felesleges attól tartani, hogy az áruk a polcokon maradnak.
    Ni bojazni, da takšnega darila ne bi uporabila. ▸ Nem kell tartani attól, hogy egy ilyen ajándékot ne használna.
  • bojevati glagol
    1. (o vojaškem spopadu) ▸ harcol, csatázik, csatározik, háborúzik
    bojevati vojnokontrastivno zanimivo háborúban harcol
    Bush in Blair pravita, da bojujeta vojno proti terorizmu, da bi bil svet bolj varen. ▸ Bush és Blair azt állítják, hogy azért harcolnak a terrorizmus ellen, hogy a világ biztonságosabb legyen.
    Devet let sta sprti strani bojevali vojno. ▸ A hadban álló felek kilenc évig háborúztak.
    Danes velja, da bodo brezpilotna letala v prihodnosti bojevala vojne, ne da bi bilo komu treba tvegati glavo. ▸ Mai nézetek szerint a jövőben drónok fognak majd háborúzni, így senkinek nem kell vásárra vinnie a bőrét.
    Vojno se je bojevalo tudi na morju. ▸ A háború a tengeren is zajlott.

    2. (o prizadevanju) ▸ küzd, harcot vív
    bojevati boj ▸ harcol
    Slovenija je dejansko v tem času bojevala boj na dveh frontah: mednarodni in notranjepolitični. ▸ Szlovénia ebben az időben ténylegesen két hadszíntéren küzdött, a nemzetközin és a belpolitikain.
    Zanimalo nas bo, kako bojujejo boj s hrupom strokovnjaki, ki v naše avtomobile vgrajujejo akustične sisteme, ki obljubljajo užitke koncertnih dvoran. ▸ Arra leszünk kíváncsiak, hogyan küzdenek a zaj ellen azok a szakemberek, akik koncertcsarnokok élményét ígérő akusztikai rendszereket építenek be autóinkba.
    Preden mu je uspelo s svojimi dietetičnimi krožniki, je bojeval boje z zdravniki, ki so bili nezaupljivi ob njegovih vabljivih jedeh. ▸ Mielőtt sikerrel járt volna diétás fogásaival, sokat küzdött az orvosokkal, akik bizalmatlanok voltak a csábító étkeivel szemben.
    bojevati bitko ▸ csatázik
    Vsak dan se moraš za nekaj boriti, vsak dan moraš bojevati bitke. ▸ Minden nap küzdeni kell valamiért, minden nap csatákat kell vívni.
    Tokrat bojuje bitko z omejitvami lastnega ostarelega telesa. ▸ Ezúttal saját megöregedett teste korlátaival kell megküzdenie.
    Štiriintridesetletni igralec je v preteklih letih že kar nekajkrat bojeval bitke z alkoholom, mamili in odvečnimi kilogrami. ▸ A harmincnégy éves színész az utóbbi években többször küzdött az alkohollal, drogokkal és a súlyfelesleggel.
    Pogosto sem na zunaj delovala čisto običajno, ljudje niso prepoznali, da sem v sebi bojevala bitke s črnimi mislimi. ▸ Kifelé gyakran teljesen normálisnak tűntem, az emberek nem vették észre, hogy belül sötét gondolatok ellen küzdöttem.
    Z neredom bojuje bitko, v kateri nikoli ne zmaga. ▸ Harcot vív a rendetlenséggel, amelyben soha nem győz.