-
rudicula -ae, f (demin. k rudis2) palica za mešanje, mešálo, zajemalka, kuhalnica, žvrklja, raztrepalnica, motìč, dideldajček: rudiculā agitare Ca., rudiculā miscere Ca., Cels., Plin., rudiculā peragitare Col.
-
rufen (rief, gerufen) klicati, einen Namen, etwas: zaklicati; Tierkunde oglašati se; eine Telefonnummer: poklicati; Parolen: vzklikati; beim Namen rufen klicati po imenu; bei einem Namen rufen klicati z imenom; nach jemandem rufen klicati/poklicati (koga); nach etwas rufen terjati/zahtevati (kaj); (kommen lassen) poklicati; rufen lassen poklicati, poslati po; zur Ordnung/zur Sache rufen opomniti; zu den Waffen rufen vpoklicati v vojsko; zum Aufstand rufen klicati/pozivati k uporu; ins Leben rufen ustanoviti, organizirati; ins Gedächtnis rufen priklicati v spomin; wie gerufen kot nalašč; gerufen sein : er wird X gerufen kličejo ga/pravijo mu X
-
rūfulus 3 (demin. k rūfus)
1. rdečkast: macilentis malis, rufulus (sc. homo), aliquantum ventriosus, truculentis oculis, commoda statura, tristi fronte Pl. rdečeglav(ec), rdečelas(ec), radicibus binis ternisve rufulis Plin.
-
rūga -ae, f (iz indoev. *rug-, *ruq-, kar je verjetno prevojna stopnja k*u̯erg-, *u̯erq- (prim. let. suwergt posušiti se, zgrbančiti se); prim. skr. rūkṣáḥ hrapav, raskav, strvnem rūh = nem. rauh, lit. raũkas gub(ic)a, runkù, rùkti skrčiti se, zgubati se, rũkšlas, raũkšlas gub(ic)a, raukiù (na)gubati, morda tudi got. inrauhtjan jeziti se, biti jezen (na koga) in gr. ῥυσός naguban, poln gub)
1. gub(ic)a (na koži), grba, grbánec, gubánec, ráza, zgíb(a), zgíbek, vrapa, vraska, nabòr: Varr., Sen. ph. idr., te rugae turpant et capitis nives H., sulcavit rugis cutem O.; sg. je redek: Iuv., Pr. idr., iamque meos vultus ruga senilis arat O.; meton.: V., H., Sen. ph. idr., rugae auctoritatem arripere non possunt Ci. starost, tunc ruga tristis abit O. žalost, populum Romanum rugis supercilioque decepit Ci. z resnostjo, vis tu aliquid remittere ex rugis? Plin. iun. čemernosti, rugas cogere O. temno gledati.
2. metaf. guba na drevesu, oblačilu itd.: Petr., Macr. idr., arboris cortex replicatur in rugas Plin., iam decies redit in rugam Pers. se podeseteri, nitidis rebus maculam ac rugam figere Iuv. omadeževati in oskruniti, stolarum rugae Vitr., in veste et rugas et sinus invenit Plin.; occ. rugae matica vijaka: Plin. — Kot nom. propr. Rūga -ae, m Rúga, rimski priimek, npr. Spurija Karvilija: Val. Fl., Gell.
-
Ruhe, die, mir; pokoj; (Schweigen, Stille) tišina; (Entspannung) počitek; (angenehme Ruhe! prijeten počitek!); (Gelassenheit) mir, spokojnost (tudi figurativ) Technik, Recht mirovanje; öffentliche Ruhe und Ordnung Recht javni red in mir; Recht Störung der öffentlichen Ruhe kaljenje javnega miru; die Ruhe vor dem Sturm tišina pred viharjem; die ewige Ruhe večni mir; die letzte Ruhe zadnji počitek; die Ruhe selbst sein/die Ruhe weghaben imeti mirno kri/biti poosebljen mir; Ruhe geben dati mir, mirovati; jemandem keine Ruhe lassen ne dati miru (komu), ne pustiti na miru (koga); keine Ruhe haben vor ne imeti miru pred; ich möchte meine Ruhe haben daj/dajte mi mir, hočem imeti mir;
in: in (aller) Ruhe mirno, brez emocij; in Ruhe mirujoč, v mirovanju; in Ruhe (i.R.) upokojen, v pokoju; in Ruhe lassen dati mir (komu), pustiti na miru (koga); in Ruhe sein/bleiben mirovati ( tudi Technik ); in Ruhe bleibend Physik , Technik mirujoč;
zu: sich zur Ruhe begeben iti počivat; zur Ruhe kommen umiriti se; sich zur Ruhe setzen iti v pokoj, figurativ umakniti se iz (javnega) življenja; zur letzten/ewigen Ruhe k zadnjemu/večnemu počitku; Immer mit der Ruhe! Samo mirno!/Samo mirno kri!; Ruhe ist die erste Bürgerpflicht! Treba je ohraniti mirno kri!/Samo mirno!
-
rule out prehodni glagol
izločiti, oddvojiti, prečrtati, izključiti
to rule out of order ne upoštevati nečesa, ker ne spada k stvari
to rule out the possibility izključiti možnost, ne računati z možnostjo
-
rūmusculus -ī, m (demin. k rūmor, stlat. rūmos) prazno govorjenje ljudi, blebetanje, čvèk, čvekánje, čvekarija, prazne marnje: imperitorum hominum rumusculos aucupari Ci., omnes rumusculos popularis aurae aucupari Ci., quid imperitorum de ingenio tuo rumusculi iactitent Aug., hominum rumusculos aucupari Hier., rumusculos et gloriolas et palpantes adulatores quasi hostes fuge Hier., animus laudem atque rumusculos et gloriolam populi requirens Hier.
-
rūna1 -ae, f (izvor neznan; morda iz *rupsnā k rumpere) rúna, nekako metalo, lučalo, menda metalno kopje, pozneje pilum: runa genus teli significat … Ennius … [„runat]a re[cedit“, id est proeliata] P. F.
-
run over prehodni glagol & neprehodni glagol
povoziti; preleteti, hitro prebrati, preiti, bežno, leté pregledati, z očmi preleteti; teči čez, razliti se, biti prepoln
to run over one's accounts pregledati svoje račune
full to running over čez rob poln
to run over to prestopiti k, preiti k
-
ruō -ere, ruī, rŭtum, toda ruitūrus in v stari jur. formuli rūta (et) caesa „izkopano in posekano“ (v tem glag. sta združena dva kor.: a) indoev. kor. *rēu- teči, hiteti, pasti; prim. lat. con-gruō, in-gruō, ruīna, gr. ἔχραον napadel sem, pritisnil sem, ζα-χρηής silno (močno) pritiskajoč; b) indoev. kor. *reu̯ā- riti, kopati, grebsti, ogrebati; prim. skr. rav-, ru- razbiti (v besedah rávat, rudhí, rāviṣam, rṓruvat), rutaḥ razbit, gr. ἐρυσίχϑων „zemljo razrivajoč“, sl. rijem, rujem, rilec, rov, lit. ráju, ráuti (iz)puliti, (iz)ruvati, rãvas cestni jarek, stvnem. rod = nem. Rodung krčenje, krčevina, nem. roden krčiti, trebiti, kopati, ruvati, reuten (iz)krčiti)
I. intr.
1. (pri)dirjati, (pri)dirjastiti, (pri)dreviti (se), (pri)hrumeti, (pri)dreti, (pri)vihrati, planiti, (pri)leteti, (pri)teči, (pri)hiteti; o osebah: id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant Ci., (sc. Pompeium) ruere nuntiant et iam iamque adesse Ci., legio sustinuit ruentes T., unā omnes ruere V., conversae ruunt acies V., quidam inermes ultro ruere ac se morti offerre T., ruebant laxatis habenis aurigae Cu.; izhodišče v abl.: eques pedesque certatim ruere portis L.; smer: huc turba ruebat V., in aquam caeci ruebant L., ruere in castra L., in ferrum V., in vulnera ac tela L., in proelium Fl., ad urbem L., ad portas T., per medios, per proelia V., per vias T.; pren. pogosto = biti naklonjen čemu, biti vdan čemu, biti nagnjen k čemu: ruere ad interitum voluntarium Ci., in exitium T., omnia in pecus ruere V., in arma L., Romae ruere in servitium consules T., ruere ad seditiones T., ruere crudelitatis odio in crudelitatem L., mutuis inter se odiis in bellum Iust., avide ad libertatem L., se in errores Gell., quo ruis? quibus periculis se obicis? Plin. iun., quo scelesti ruitis? H.; pesn. z inf.: Stat., Cl. idr., quo ruis imprudens dicere fata? Pr.; impers.: ut ferme fugiendo in media fata ruitur L. dreviš, se pahneš; metaf. o neživih subj.: venti ruunt V., unde ruunt voces Sibyllae V. privrevajo, donijo, ruunt de montibus amnes V. ali flumina per campos O., Rhenus ruit in Galliam T., pontus ruit ad terram V., ruit imber aethere toto V. se uliva, od tod tudi: ruit arduus aether V. nebo se izliva; o noči in dnevu: ruit Oceano nox V. hiti od Oceana sem, revoluta ruebat (je vzhajal, je nastajal, se je rojeval) dies noctem fugarat V.; toda: nox ruit V. ali sol ruit caelo Ap. in samo sol ruit Val. Fl. (od)hiti proč, zahaja, ruit imbriferum ver V. gine, mineva, izginja; occ. prenagliti se, prehite(va)ti, nepremišljeno (zaletavo) ravnati (delati), vihrati, hiteti v propast (propad, uničenje): Ter., Q. idr., nec ruere demens nec furere desinit Ci., non potuit … non in agendo ruere Ci., ruebant tenebris omniaque miscebant Ci., emptorem ali reum ruere pati Ci., L., non compescere ruentes T., cum cotidie rueret Ci., ruere in dicendo Ci. ep., in agendo Ci.
2. (dol) pasti (padati), strmoglavo pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati), prepadati, (po)rušiti se, podreti (podirati) se, vdreti (vdirati) se, pogrezniti (pogrezati) se, (od)trgati se: Pl., Ter., Lucr., Val. Fl., Mart. idr., ruere illa non possunt, ut haec non eodem labefacta motu concidant Ci., ruunt templa deûm, aulaea H., saxum ruiturum (sc. Sisyphi) O.; preg.: caelum in se L., ruere omnia visa V. vesoljni svet, svetovje; metaf. (po)rušiti se, (z)rušiti se = propasti (propadati), doživeti (doživljati) zaton, (za)toniti: ruit alta a culmine Troia V. = urbs antiqua ruit V., ruens imperium H., res publica ruit Ci.; abs.: prospera … ruentia T. sreča … nesreča. —
II. trans.
1. vreči (metati), podreti (podirati), obaliti, (po)rušiti, (z)rušiti, poraziti (poražati), uničiti (uničevati), razbi(ja)ti: Pl., Ter. idr., naves (sc. vis venti) ruit Lucr., immanem malem volvuntque ruuntque V.; abs.: instat turbatque ruitque O.; occ.: cumulos harenae ruit V. ruši kupe, razbija grude; refl.: in praedam superne sese ruere Ap. zagnati se.
2. razri(va)ti, zri(va)ti, razrvati, vznemiriti (vznemirjati), (raz)buriti, (raz)burkati, vzburkati (vzburkavati), (vz)valoviti, dvigniti (dvigati, dvigovati), (iz)trgati: mare a sedibus imis V., (sc. tauri) terram ruebant Lucr., ruere spumas salis aere V. (s)peniti, (vz)peniti morje, atram nubem ad caelum V. dvigati (dvigovati) (kvišku) do neba; occ. zgrniti (zgrinjati), pobrati (pobirati) skupaj, (po)grabiti, (na)grabiti, (na)kopičiti: unde divitias aerisque ruam acervos H., ruere cinerem et confusa ossa focis V. Od tod pt. pf. kot jur. t.t. rūta et caesa in asindet. rūta caesa vse, kar je na nekem zemljišču izkopano in posekano, ne da bi bilo tudi obdelano, surova (nepredelana) snov, surovina: Icti., te, cum aedes venderes, ne in rutis quidem et caesis solium tibi paternum recepisse Ci., fundum vendere rutis caesis exceptis Ci.
-
rūsculum -ī, n (demin. k rūs) posestevce, posestvece: Gell.
-
ruse [rüz] féminin zvijača, zvijačnost; ukana, finta, trik
ruse de guerre vojna zvijača
des ruses de Sioux zelo spretne zvijače
déjouer les ruses de quelqu'un preprečiti komu ukane ali trike
employer la ruse en politique uporabljati zvijače v politiki
obtenir quelque chose par ruse dobiti kaj z zvijačo
recourir à la ruse zateči se k zvijači
-
rush2 [rʌš]
1. neprehodni glagol
navaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se
figurativno leteti, hiteti
ekonomija živahno se razvijati
šport spurtati
to rush into certain death drveti v gotovo smrt
to rush into extremes pasti v skrajnost
to rush on (upon) s.o. planiti na koga
to rush at the enemy planiti na sovražnika
the blood rushed to her face kri ji je planila v obraz
to rush into an affair prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadeve
to rush to the station drveti na postajo
fools rush in where angels fear to tread figurativno norci si več upajo kot junaki
2. prehodni glagol
pehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti
avtomobilizem hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel)
vojska navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na
pogovorno preveč zaračunati, opehariti (out of za)
izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)
to rush an examination ameriško z veliko lahkoto napraviti izpit
do not rush me ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)
to be rushed for time pogovorno imeti zelo malo časa
to rush one's car to Maribor drveti z avtom v Maribor
to rush s.o. into danger spraviti koga v nevarnost
to rush one's fences figurativno biti nestrpen, neučakan
the guide rushed us through the Tower vodnik nas je hitro vodil (gnal) skozi Tower
to rush s.o. sleng preveč komu zaračunati
to rush s.o. to the hospital hitro koga prepeljati v bolnico
to rush an obstacle z vso hitrostjo, v skoku premagati zapreko
to rush an order (through) in a few days naglo izvršiti naročilo v nekaj dneh
to refuse to be rushed ne se pustiti siliti (k naglici)
to rush a task hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali posla
to rush a train navaliti na vlak
-
russeolus 3 (demin. k russeus) nekoliko (rahlo) rdečkast: sanies Prud.
-
rüsten oboroževati (se); (vorbereiten) pripravljati (sich se; für/zu na/k)
-
rūsticellus -ī, m (demin. k rūsticus) kmétič (kmetìč), kmetíček: idem M. Varro: rusticellus (po novejših izdajah kot osebno ime Rusticelius), inquit, Hercules appellatus mulum suum tollebat Varr. ap. Plin.
-
rūsticulus 3 (demin. k rūsticus)
1. na podeželju (kmetih, vasi) se nahajajoč, podeželski, kmečki (kmetski), selski, vaški; subst.
a) rūsticulus -ī, m preprost kmet (kmetovalec), dežel(j)an, podežel(j)an: non incautus Ci., rusticulus quidam Arn.
b) rūsticula -ae, f (sc. gallina) = gallina rustica léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica: Plin., Mart.
2. meton. nekoliko (rahlo = precej) okoren, neroden: libellus Mart., nomen Aus.
-
rutellum -ī, n (demin. k rutrum) lopatica, lopatka: frumentarius est: modium hic se cum atque rutellum una adfert Luc. ap. Non.
-
rūtula -ae, f (demin. k rūta -ae) nežna rutica (ali nekaj (malce) rutice): volo mentam pusillam ita appellare ut „rutulam“: non licet Ci. ep.
-
Sabīnus -ī, m Sabín (= Sabínec), in Sabīna -ae, f Sabína (= Sabínka), rimski priimek, zlasti Popejevega rodu. Poseb.
1. sicer neznan Horacijev prijatelj: H.
2. Aulus Sabinus Avel Sabin, pesnik, Ovidijev prijatelj: O.
3. Iulius Sabinus Julij Sabin
a) retor, sodobnik Seneke starejšega: SEN. RH.
b) Lingonec, ki je ob Civilisovi vstaji galska plemena dvignil k uporu zoper Rimljane in si nadel naslov Caesar. Po porazu se je zatekel v podzemne prostore nekega podeželskega dvorca, kjer je s svojo zvesto soprogo Eponino živel devet let; naposled so ga ulovili in ga po Vespazijanovem ukazu usmrtili v Rimu: T.
4. Masurius Sabinus Mazurij Sabin iz Verone, učenec Kapitona (Ateius Capito), pravnik, avtor del s področja prava in starinoslovja; živel je v času cesarjev Tiberija in Nerona: COD. I. Njegovi učenci in nasledniki se imenujejo Sabīniānī -ōrum, m sabín(ov)ci: ECCL.
5. Vespazijanov brat: SUET.
6. Poppaea Sabina Popeja Sabina
a) Neronova soproga: T., SUET.
b) njena mati: T.