Franja

acconsentire v. intr. (pres. acconsēnto)

1. privoliti, soglašati, strinjati se:
acconsentì alla proposta soglašal je s predlogom

2. dopustiti, dovoliti:
acconsentì che il figlio partisse dovolil je, da sin odpotuje

3. redko popuščati (pod pritiskom, silo):
la molla acconsente alla pressione vzmet popušča pod pritiskom

accoppiamento m

1. parjenje:
non sempre l'accoppiamento delle bestie in cattività dà luogo alla riproduzione po parjenju živali v ujetništvu pogosto ne pride do reprodukcije

2. druženje, združitev

3. tehn. spoj

accord [akɔr] masculin soglasje, privolitev; složnost, skladnost, ubranost; dogovor, pogodba; sozvok, musique akord

d'accord! soglašam, prav!
oui, oui, d'accord! da, da, seveda, gotovo!
en accord avec v skladu z
accord commercial, économique, monétaire, moratoire, de paiement trgovinska, gospodarska, denarna, moratorijska, plačilna pogodba
accord collectif kolektivna pogodba
accord du participe skladnja deležnika
d'un commun accord soglasno
arriver à un accord priti do soglasja, do sporazuma
conclure un accord skleniti pogodbo
donner son accord soglašati
être d'accord strinjati se, soglašati
se mettre d'accord sporazumeti se
passer un accord napraviti dogovor
tomber d'accord zediniti se (de, sur o)
vivre en parfait accord živeti v popolni slogi
les pourparlers ont abouti à un accord pogajanja so privedla do sporazuma

accorder [akɔrde] verbe transitif spraviti v sklad, v soglasje, uskladiti, uglasiti; poravnati (spor); pokloniti, dati; privoščiti, dopustiti; uslišati (prošnjo); pripisovati

s'accorder soglašati, ujemati se, skladati se; harmonirati (avec s); sporazumeti se, zediniti se
accorder un piano, un violon uglasiti klavir, violino
accorder le verbe avec le sujet uskladiti glagol z osebkom
le verbe s'accorde avec son sujet glagol se sklada z osebkom
accorder un crédit, un délai de paiement dovoliti, odobriti kredit, odlog plačila
il lui a accordé la main de sa fille dal mu je hčer za ženo
vous accordez trop d'importance à cette affaire pripisujete preveč važnosti tej zadevi
accorder sa confiance (parlement) izreči zaupnico
accorder la grâce à un condamné pomilostiti obsojenca
accorder des dommages-intérêts prisoditi odškodnino
accorder un congé exceptionnel odobriti izreden dopust
vous m'accorderez que l'été a été exceptionnel strinjali se boste z mojim mnenjem, da smo imeli izjemno poletje
accorder sa main à quelqu'un (snubcu) reči da (ženska)
s'accorder un peu de répit dati si, privoščiti si malo oddiha

accōrgersi^* v. rifl. (pres. mi accōrgo)

1. opaziti, opažati; zapaziti:
non si era accorto di me ni me opazil
te ne accorgerai! boš že videl!

2. pren. zavedeti se, sprevideti, doumeti:
mi accorsi di aver sbagliato sprevidel sem, da sem se zmotil
senza accorgermene nevede, nenamerno

accostumare

A) v. tr. (pres. accostumo) navaditi, privaditi, vzgojiti:
l'hanno accostumato fin da piccolo all'obbedienza že od malega so ga privadili na ubogljivost

B) ➞ accostumarsi v. rifl. (pres. mi accostumo) navaditi se, privaditi se

accumbō (adcumbō) -ere -cubuī -cubitum (ad in *cumbere; prim. cubō)

1. leči: in via Pl., cum aliquo Pl., in actā cum suis N.

2. occ.
a) leči na obmizni blazinjak, leči k mizi, leči k obedu, v pf. tudi = ležati (Grki in Rimljani pri obedu niso sedeli, ampak so ležali ob mizi na blazinjakih (lectus) tako, da so se naslanjali z levo stranjo na blazinjak, z desnico pa so jemali jedi z mize, prim. triclinium in lectus): ire accubitum Pl., Varr. ap Non. iti jest, acc. in epulo, in convivio alicuius Ci., apud aliquem Ci. ep. gostovati (v gosteh biti) pri kom, supra ali infra aliquem Ci., cum aliquo Mart. s kom = poleg koga (kot sogost), eodem lecto Scipio et Hasdrubal adcubuerunt L., acc. in summo lecto Pl., Lacedaemonii cotidianis epulis in robore accumbunt Ci., acc. uxoris loco, immo praetoris Sen. rh., accumbens S. fr., Suet. pri mizi, obedu ležeč; z acc. rei: acc. mensam Acc. ap. Non., Luc. ap. Non. ali mensulam, cenam paratam Ap. leči k mizi, obedu, z acc. personae: acc. scortum Pl. za sosedo k mizi (k obedu) vzeti; pesn. z dat.: epulis accumbere divôm V. udeleževati se.
b) leči k ženski: alicui (feminae): Pr., Tib.
c) uleči se (o bolniku): Vulg.

accūsātōrius 3, adv. -ē (accūsātor) tožiteljski: artificium Ci. odvetniška zvijača, animus, lex, mos et ius Ci., spiritus, vox L., non agam tecum accusatorie, nihil fingam Ci., Latine me scitote, non accusatorie loqui Ci. da jasno govorim in ne pretiravam.

accuser [aküze] verbe transitif (ob)tožiti, obdolžiti; poudariti, podčrtati

s'accuser obtožiti se, priznati svojo krivdo, priznati se za krivega; biti poudarjen, izrazit
j'accuse réception de votre lettre du 3 mai potrjujem prejem vašega pisma z dne 3. maja
accuser quelqu'un d'un crime, d'un vol obtožiti, obdolžiti koga zločina, tatvine
accuser quelqu'un sans preuves obtožiti koga brez dokazov
il est accusé d'avoir renversé un piéton obtožen je, da je povozil, podrl pešca
cette robe accuse les lignes du corps ta obleka poudarja telesne linije

accūsō (accūssō) -āre -āvī -ātum (ad in causa, pravzaprav = privesti koga do pravde)

1. (ob)tožiti pred sodiščem (nav. v kazenskih postopkih; naspr. defendere); abs.: aliud est maledicere, aliud accusare Ci., eos, qui defendere consuerunt, vides accusare Ci.; z osebnim obj.: accusavit C. Antonium Ci., acc. aliquem violenter, aliquem ad populum L.; z dvojnim acc.: quae (zaradi česar) hi accusant me Vulg.; z abl.: suis eum certis propriisque accusabo Ci., crimine Pario est accusatus N., invidiae crimine accusari N. zavistne obtožbe, toda: acc. aliquem falso crimine O. ali crimine incesti Val. Max. s krivo obtožbo, po krivem dolžeč ga; accusati sunt uno nomine (pod isto pretvezo = zaradi iste reči) consulares Ci., accusare lege (ex lege) Q. po zakonu; z gen. criminis (česa): aliquem ambitūs, coniurationis, rei capitalis Ci., proditionis N., ne quis ante actarum rerum accusaretur N.; z gen. criminis v stalnem besedilu: acc. aliquem capitis Ci., N. na smrt obtožiti koga; s praep.: de repetundis, de veneficiis Ci., redno: de vi Ci.; propter iniurias Ci.; redno: aliquem inter sicarios Ci. kot zahrbtnega morilca, zaradi zahrbtnega umora; z odvisnimi stavki: Lysandrum accusarunt, quod (ker, češ da) sacerdotes corrumpere conatus esset N.; z ACI (izražajočim vsebino tožbe): accusantibus Cyrenensibus violatum a Blaeso thesaurum T.; za glag. v pass. stoji NCI: Numantina ... accusata iniecisse carminibus et veneficiis vecordiam marito T.

2. pren. tožiti o kom ali o čem, pritožiti (pritoževati) se nad čim, zastran česa, očitati, grajati, ošte(va)ti (naspr. excusare, expurgare, laudare): aliquem aspere et acerbe in senatu Ci., deos hominesque L.; regem temeritatis, consulem segnitiae L.; in ea re ... Sulla accusatur Ci.; graviter eos accusat, quod ab iis non sublevetur C.; s stvarnim obj.: inertiam adulescentium Ci., eius perfidiam N., naturae infirmitatem S., neglegentiam consulum L.

Opomba: Gram. casus accusandi = (casus) accusativus tožilnik, akuzativ: Varr.

achaque moški spol bolehnost, hiravost; pravo globa; figurativno zadeva; razvada

achaque de amores ljubezenske zadeve
con achaque de s pretvezo, da

acknowledge [əknɔ́lidž] prehodni glagol
priznati; potrditi, zahvaliti se; nagraditi, nagrajevati

I acknowledge the truth of it priznavam, da je res tako
to acknowledge the receipt of the letter potrditi prejem pisma

aconītī, adv. (gr. ἀκονιτί) ne da bi se dotikal prahu, t.j. brez truda: Plin.

acquirō (adquirō) -ere -quīsīvī -quīsītum (ad in quaerere)

1. k čemu še kaj pridobi(va)ti: nos ita vivere in pecunia tenui, ut prorsus nihil acquirere velimus Ci., non ut aliquid acquireret ..., cogitavit C. da bi si kaj prikoristil, Fama vires acquirit eundo V. pomnoži svoje moči, zadobi večjo moč, acqu. novos amicos S., armis opes L.

2. sploh kaj pridobi(va)ti: vires bello O., sibi famam Ph., summum decus T., (militum) favorem ... largitione et ambitu male adquiri T., adquirendae pecuniae iter T.; abs.: acquirendi ratio, facultas Q., acquirendi cupido Ap.

acquit [aki] masculin pobotnica, potrdilo o prejemu, o plačilu

par manière d'acquit bežno, površno, nemarno
pour acquit plačano!; znesek (hvaležno) prejel!
par acquit de conscience za pomirjenje vesti, da si ne bi (pozneje) česa očital
je pensais qu'il n'était pas à Paris; par acquit de conscience, j'ai téléphoné chez lui menil sem, da ga ni v Parizu; za pomirjenje vesti sem telefoniral na njegov dom

acreditar v dober glas spraviti; opravičiti, potrditi, overiti; (za)jamčiti; v modo prinesti

acreditarse obnesti se; izkazati se
acreditarse (para) con alg. pridobiti si zaupanje
acreditarse con a. ugled si pridobiti z
acreditarse de loco kot norec ravnati; tako delati, da te imajo ljudje za bedaka

acrobazia f vratolomnost, akrobacija (tudi pren.):
acrobazie aeree letalske akrobacije
fare acrobazie per sbarcare il lunario počenjati vratolomnosti, da bi se pretolkel, da bi shajal

acte [akt] masculin dejanje; spis, uradna listina, akt; izkaz; pogodba; théâtre dejanje

actes pluriel d'un congrès razprave kongresa
acte d'accusation obtožnica
acte de complaisance usluga
acte de courage pogumno dejanje
acte de folie blazno dejanje
acte de naissance, de mariage, de décès rojstni, poročni, mrliški list
(religion) actes des apôtres zgodbe apostolov
acte du gouvernement, du pouvoir sklep vlade, oblasti
acte de nantissement zastavnica
acte de dernière volonté oporoka
acte notarié notarsko overjena listina
tragédie féminin en 5 actes tragedija v petih dejanjih
être responsable de ses actes biti odgovoren za svoja dejanja
dresser, établir un acte de vente napraviti uradno listino o prodaji
demander acte que ... dati ugotoviti, da ...
donner acte priznati, potrditi
faire acte de pokazati, dokazati
faire acte d'autorité, de bonne volonté dokazati avtoriteto, pokazati dobro voljo
faire acte de candidature nastopiti kot kandidat, kandiditirati
faire acte de présence osebno priti, se pokazati (za kratek čas)
juger les hommes sur leurs actes soditi ljudi po njihovih dejanjih
prendre acte de quelque chose vzeti kaj na uradni zapisnik, figuré vzeti na znanje
je prends acte de votre promesse vzamem na znanje vašo obljubo
traduire en actes ses engagements uresničiti, spremeniti v dejanja svoje (dane) besede

āctuārius 3 (āctus) kdor ali kar se da lahko poganjati, lahko premičen, hiter, uren: navigium actuarium C., S. fr. ali actuaria navis C., L., Auct. b. Alx., Dig. ali (subst.) āctuāria -ae, f (sc. navis) Ci. ep. (ladja) brzoplovka. Subst. āctuārius -iī, m

1. hitropisec na zborovanjih, pri sklepanju pogodb idr.: Sen. ph., Suet.

2. računovodja, knjigovodja, zlasti v javni službi: Petr.; occ.
a) v vojski nekak preskrbovalec in razdeljevalec živeža: Eutr.
b) actuarius sarcinalium principis iumentorum Amm. uradnik, ki je moral preskrbeti konje in vozove za prevoz ces. prtljage.

Adamo m biblijsko Adam:
i figli, il seme d'Adamo Adamovi sinovi, Adamovi otroci, ljudje, človeški rod
da Adamo in qua od Adama, od zmeraj, od pradavnih časov
costume d'Adamo Adamov kostum, nagota
pomo d'Adamo anat. Adamovo jabolko