Franja

váljati (-am)

A) imperf.

1. spianare (la pasta, il terreno); metal. laminare (la lamiera); tekst. follare (il tessuto)

2. rotolare:
valjati svinčnik v roki rotolare la matita nella mano

3. arrotolare:
valjati svaljke iz testa arrotolare la pasta in gnocchetti

4. vulg. possedere sessualmente; vulg. scopare, fottere

B) váljati se (-am se) imperf. refl.

1. rotolarsi

2. trovarsi, giacere (sparso) in disordine:
perilo se valja po vseh kotih capi di biancheria giacciono sparsi per tutta la stanza

3. pren. oziare, battere la fiacca, darsi bel tempo:
naj gre delat, namesto da se valja po pisarni si metta a lavorare, invece di battere la fiacca in ufficio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. valjati se v grehu grufolare nel peccato
navt. ladja se valja la nave rolla
PREGOVORI:
lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

valúta currency; foreign currency, foreign exchange; (tečaj) exchange rate, rate of exchange

trdna valúta firm currency, hard currency
po sedanji valúti at the present rate of exchange
drseča valúta floating currency
nestabilna valúta soft currency
dirigirana valúta managed currency
država z visoko valúto country with a high monetary standard

vàmp (vámpa) m

1. zool. rumine

2. vet., gastr. pl. vampi trippe (sing. -a):
vampi po tržaško trippe alla veneziana

3. (trebuh prežvekovalcev) ventre, zirbo; pren. trippa

4. pog. (trebuh) trippa, pancia, buzzo:
imeti prazen vamp aver fame
skrbeti samo za svoj vamp pensare solo alla (propria) pancia

5. (trebušast, požrešen človek) trippone, ciccione

6. pren. (izbočeni del posode) pancia; (notranji del česa votlega) ventre

vándranje (-a) n pog.

1. (popotovanje) viaggio, giro:
vandranje po svetu giro del mondo, il vagabondare per il mondo

2. (potepanje) vagabondaggio

varstv|o³ srednji spol (-a …) pravo der Schutz, popolno: Vollschutz (cona popolnega varstva die Vollschutzzone), pravno: Rechtsschutz (pravno varstvo vajencev Lehrlingsschutz, pravno varstvo zoper odpoved Kündigungsschutz)
izvajalsko varstvo Leistungsschutz
varstvo avtorskega dela Werkschutz
varstvo avtorskih pravic Urheberschutz
varstvo blagovnih znamk Zeichenschutz
varstvo gozdov Forstschutz
varstvo manjšin Minderheitenschutz
materinsko varstvo Mutterschutz
varstvo najemnikov Mieterschutz
varstvo naslova Titelschutz
varstvo otrok Kinderschutz
varstvo patentov Patentschutz
varstvo podatkov Datenschutz
ki išče varstvo schutzsuchend
plačilo za varstvo die Schutzgebühr
skupnost za varstvo interesov die Schutzgemeinschaft
trajanje varstva die Schutzfrist, die Schutzdauer
potreba po pravnem varstvu das Rechtsschutzbedürfnis

vàš (váša -e)

A) adj.

1. vostro; suo:
vaši športniki i vostri sportivi
vaša dolžnost je, da pridete è suo dovere venire

2. (v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje) Vostro, Suo:
Vaše kraljevo veličanstvo Vostra Maestà
Vaša ekscelenca Sua Eccellenza
Vaša gnada Vostra Grazia
Vaša presvetlost Sua Signoria Illustrissima
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
on je vaših let ha la vostra età
pog. če bi bil jaz na vašem mestu al suo posto, se fossi in lei
v vašem primeru nel suo caso
dajte že mir s tem vašim športom e finitela una buona volta con questo vostro sport!
to ni vaša stvar non sono cose che la riguardino
to bi rad slišal iz vaših ust questo vorrei sentirlo da lei

B) vàš (váša -e) pron. vostro; suo:
vaši so izgubili i vostri (sportivi, giocatori e sim.) hanno perso
v mestu sem videl vaše in città ho incontrato i suoi (parenti)
naj bo po vašem e sia come dice (vuole) lei
tu ni nič vašega qua non c'è niente di suo

vátel (-tla) m (starinska dolžinska mera, ca. 77 cm) braccio (pl. braccia):
deset vatlov dolga vrv una fune lunga dieci braccia
meriti kaj z vatlom današnjih dni misurare qcs. (del passato) col metro odierno
meriti druge po svojem vatlu valutare gli altri col metro usato per sé

vdájati se (-am se) | vdáti se (vdám se) imperf., perf. refl.

1. cedere:
pod se vdaja il pavimento cede

2. cedere, lasciarsi andare, rassegnarsi:
vdajati se obupu cedere allo sconforto
vdati se v usodo rassegnarsi alla (mala) sorte

3. darsi, abbandonarsi:
vdajati se razvratu darsi al vizio

4. arrendersi:
po dolgem boju so se vdali dopo aver strenuamente combattuto si arresero

5. šport. abbandonare:
boksar se je vdal il pugile ha abbandonato

6. pren. concedersi, darsi a qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vdajati se igralski strasti indulgere al vizio del gioco
vdati se tuji volji piegarsi all'altrui volere
vdati se pod težo dejstev arrendersi all'evidenza dei fatti

vdóva (-e) f

1. vedova:
vdova po profesorju vedova del professore
slamnata vdova vedova bianca
jur. odpravnina vdove vedovile

2. zool. črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)

vdóva viuda f

mlada, živahna vdova viudita f
vesela vdova viuda verde
slamnata vdova señora cuyo marido está de viaje
vdova po prvem zakonu viuda en primeras nupcias

večj|i [é] (-a, -e) größer (kot/od als)
dvakrat večji doppelt so groß, noch einmal so groß
trikrat/štirikrat … večji dreimal/viermal so groß; gesteigert, erhöht, Mehr-
(donos der Mehrertrag, izkupiček der Mehrerlös, zahtevek das Mehrbegehren, obremenitev die Mehrbelastung, poraba der Mehrverbrauch, potrebe der Mehrbedarf)
za glavo večji einen Kopf größer
vedno večji, vse večji zunehmend
v vedno večji meri zunehmend, in erhöhtem Grad
v večjem številu se pojavljati: gehäuft
zdravljenje po večjem posegu die Nachbehandlung
blago večjih dimenzij das Sperrgut
polet na večjo razdaljo der Fernflug
zavoljo večje jasnosti deutlichkeitshalber
biti večji od größer sein als, (etwas) übersteigen

vednost [é] ženski spol (-i …) das Wissen, der Wissensstand, das Wissensgut; (poznavanje) die Kenntnis
v vednost komu (jemandem) zur Kenntnisnahme
brez vednosti ohne Wissen (von)
področje vednosti das Wissensgebiet
po najboljši vednosti nach bestem Wissen
s čigavo vednostjo mit jemandes Wissen

védnost knowledge

brez moje védnosti without my knowing it, without my knowledge, unbeknown (ali unbeknownst) to me
bil je tam brez moje védnosti he was there unbeknown to me
po moji najboljši védnosti to the best of my knowledge
dati v védnost komu to make known to someone, to inform (ali to apprise) someone

vêdro seau moški spol ; (tehnika) godet moški spol

po vedrih, z vedri par seaux
veriga z vedri chaîne ženski spol à godets
vedro za smeti boîte ženski spol à ordures, poubelle ženski spol

vêdro (za vodo) cubo m ; teh cangilón m

po vedrih, z vedri a cubos
veriga z vedri (pri bagru) cadena f de cangilones
vedro za smeti cubo de la basura

véja (-e) f

1. ramo:
veja ozeleni il ramo verdeggia
odlomiti, odsekati vejo spezzare, tagliare un ramo
goste, košate veje rami folti, frondosi
biti prost kot ptiček na veji essere libero come uccel di bosco
živeti kot ptiček na veji vivere libero, spensierato

2. ramo, diramazione:
železniša (prometna) veja un ramo, una diramazione della ferrovia

3. (potomstvo v zaporednih generacijah) ramo; linea:
avstrijska veja habsburške dinastije il ramo austriaco della dinastia degli Asburgo
stranska veja ramo laterale
sorodnik po materini, očetovi veji parente per linea materna, paterna

4. branca:
razvijati različne industrijske veje sviluppare varie branche industriali

5. lov. (glavni del roga pri jelenu) asta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. žagati si vejo, na kateri sedimo scavarsi la fossa con le proprie mani
pren. biti mrtva veja essere un ramo secco
pren. točiti pod vejo avere la frasca, l'osmizza
pren. priti na zeleno vejo essere a cavallo, andare col vento in poppa
agr. ogrodne veje rami maestri

velika koalicija stalna zveza
(v nemški politiki) ▸ nagykoalíció
Nemčija bo po več kot 160 dneh od parlamentarnih volitev dobila tretjo veliko koalicijo pod vodstvom Merklove. ▸ Több mint 160 nappal az országgyűlési választások után Németországban már a harmadik nagykoalíció alakul meg Merkel vezetése alatt.

veliko¹

1. (mnogo) viel (denarja viel Geld, kruha viel Brot, vode viel Wasser)
zelo veliko sehr viel, mächtig viel
ne ravno veliko nicht gerade viel

2.
veliko … viel-
(o katerem se veliko diskutira [vieldiskutiert] viel diskutiert, o katerem se veliko govori [vielbesprochen] viel besprochen, po katerem se veliko vozi [vielbefahren] viel befahren, ki ga veliko berejo [vielgelesen] viel gelesen, ki ga veliko uporabljajo vielgebraucht)

3.
z veliko … (z obilo …) -reich
(ki prinaša veliko izgub verlustreich, ki tvori veliko žlindre schlackenreich, ki vsebuje veliko soli kochsalzreich, z veliko padavin niederschlagsreich; ki ima/prinaša veliko problemov problemreich, ki vsebuje veliko škroba stärkereich, z veliko snega schneereich, z veliko dogajanja - roman ipd. handlungsreich, z veliko kisline säurereich, z veliko sladkorja zuckerreich)
za kar je treba veliko energije/dela energieintensiv/arbeitsintensiv
z veliko kapitala finanzkräftig
ki potrebuje veliko svetlobe rastlinstvo, botanika lichthungrig
veliko porabiti einen großen Verbrauch haben
(energije einen großen Energieverbrauch haben, vode einen großen Wasserverbrauch haben)
potrebovati veliko spanja (sehr) schlafbedürftig sein
|
biti veliko vreden viel wert sein, wertvoll sein
veliko dati na koga große Stücke auf (jemanden) halten
veliko doseči v življenju: es weit bringen
veliko govoričiti viele Worte machen
imeti veliko dela viel zu tun haben, viel Arbeit haben
imeti veliko potrpljenja einen langen Geduldsfaden haben
veliko jesti ein starker Esser sein
veliko pomeniti komu (jemandem) viel bedeuten, (jemandem) viel ausmachen
veliko potovati viel reisen, umfangreiche Reisen unternehmen
prinašati veliko deviz ein großer Devisenbringer sein
veliko stati koga teuer sein, figurativno teuer zu stehen kommen
veliko vedeti o viel von einer Sache verstehen
|
veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod

velikost¹ [ó] ženski spol (-i …) die Größe; (dimenzija) die Abmessung, odprtine: die Weite, Öffnungsweite; zemljišča: (prostranost) die Ausdehnung; problema ipd.: die Größenordnung, die Größenklasse; -größe (nadnaravna Überlebensgröße, naravna Lebensgröße, Naturgröße, običajna/normalna Normalgröße, originalna Originalgröße, povprečna Durchschnittsgröße, pretirana/prevelika Übergröße, črk Schriftgröße, dopisnice Postkartengröße, minimalna Mindestgröße, platna Leinwandgröße)
… velikosti Größen-
(določevanje die Größenbestimmung, razlika v der Größenunterschied, red die Größenordnung)
v velikosti … -groß
(golobjega jajca taubeneigroß, v nadnaravni velikosti überlebensgroß, v naravni velikosti lebensgroß, v velikosti 1 marke markstückgroß, v velikosti krožnika tellergroß)
v velikosti od … do im Größenbereich von … bis …
sortiranje po velikosti die Klassensortierung

velikóst (širokost) largeness, bigness; (obseg) expanse; (višina) height; (format, številka) size; matematika, astronomija magnitude

naravna velikóst life-size, fullsize, full-scale, full-length
postaviti v vrsto po velikósti to line up in order of height