Franja

retrouver [rətruve] verbe transitif zopet najti, zopet videti, odkriti; zopet dobiti; figuré spoznati

se retrouver zopet se najti; spoznati se, znajti se; zopet se videti, se sniti
retrouver la santé, des forces ozdraveti, priti zopet k moči
retrouver son chemin spet najti pot, spet se orientirati
je ne peux retrouver son nom ne morem se spomniti njegovega imena
je saurai vous retrouver vas bom že našel, ne boste mi ušli
on se retrouvera! se še vidimo! (grožnja)
s'y retrouver (familier) priti pri tem na svoj račun
le patron a des frais, mais il s'y retrouve gospodar (delodajalec, šef) ima stroške, pa že pride na svoj račun
aller retrouver quelqu'un vrniti se h komu, spet se mu pridružiti, poiskati zopet koga
on ne retrouve plus ce romancier dans ses dernières œuvres ne spoznamo več tega romanopisca v njegovih zadnjih delih
une chienne n'y retrouverait pas ses petits, une poule n'y retrouverait pas ses poussins (figuré) tu je vse v strašnem neredu
un(e) de perdu(e), dix de retrouvé(e)s za enega izgubljenega (fanta), eno izgubljeno (dekle), najdeš spet deset drugih

return² [ritə́:n]

1. neprehodni glagol
vrniti se; ponovno se pripetiti (zgoditi, nastopiti); ponovno priti; spremeniti se

a returned emigrant (izseljenec) povratnik
return to our muttons! vrnimo se -- po digresiji -- k (pravemu) predmetu diskusije!
to return to health ozdraveti
to return to a position vrniti se na (službeno) mesto
to return to dust spremeniti se v prah
to return with one's shield or upon it figurativno vrniti se ali mrtev ali kot zmagovalec

2. prehodni glagol
vrniti, nazaj dati, poslati nazaj; odražati, odbijati; odbiti nazaj, vrniti (žogo); vrniti (pozdrav, obisk itd.), ponovno plačati, vrniti (milo za drago); dajati, prinašati (dobiček); (uradno) proglasiti, prijaviti, (uradno) javiti, objaviti
pravno izreči sodbo; glasovati, dati glas; voliti (poslanca); (večinoma v pasivu) oceniti, obvestiti

the assets were returned at l00 pounds aktiva so bila ocenjena na 100 funtov
to be returned guilty biti proglašen za krivega
to be returned unfit for work biti proglašen za nesposobnega za delo
he was returned by his former constituency izvolilo ga je njegovo prejšnje volilno okrožje
to return account dati (ob)račun
to return good for evil vrniti dobro za slabo
he returned his income at 3000 pounds prijavil je svoj dohodek v znesku 3000 funtov
to return interest, a profit dajati, prinašati obresti, dobiček
to return one's lead (kartanje) vrniti barvo, odgovoriti na barvo
to return like for like vrniti milo za drago, šilo za ognjilo
to return a list of jurors objaviti seznam porotnikov
to return the results of an election uradno objaviti (ugotoviti) rezultate volitev
to return a salute vrniti pozdrav, odzdraviti
to return a visit vrniti obisk
to return a verdict proglasiti sodbo
to return thanks zahvaliti se (nazaj)
to return a warrant (to the judge) (sodniku) vrniti zaporno povelje (s protokolom)

reunir (pres: reúno) združiti, zediniti, zbrati

reunir condiciones združiti prednosti; biti primeren, ustrezati
reunirse sestati se, zbrati se, zborovati
reunirse a pridružiti se komu; dohiteti, iti k
¡reunirse! (voj) zbor!

reus, -i, m in rea -ae, f (iz *rēi̯os, prvotnega gen. k subst. rēs = pravda, sodni proces; reus, rea bi torej pomenilo „udeležen(a) v pravdi, sodnem procesu“: reos … appello non eos modo, qui arguuntur, sed omnes, quorum de re disceptatur; sic enim olim loquebantur Ci. „sodne pravdne stranke“, reos appello quorum res est Ci.)

1. zatožen (obtožen), zatožena (obtožena), kot subst. (ob)toženec, (ob)toženka, zatoženec, zatoženka: tota rea citaretur Etruria Ci., quod sacra violasset (sc. eum) reum fecerunt N. so ga obtožili, reus ad populum (pri komicijih) L., aliquem reum facere Ci. idr. ali agere O., L. pod obtožbo (tožbo) da(ja)ti, tožiti, obtožiti, zatožiti, pozvati (pozivati), (po)klicati pred sodišče; pass. reum fieri Ci. ali agi Cu. biti dan pod obtožbo, biti (ob)tožen, biti v sodnem postopku, ut socrus rea ne fiet Ci., reum peragere L., T. tožbo gnati naprej (do konca), speljati do konca, receptus reus, neque peractus T. a tožbe zoper njega niso gnali naprej, niso speljati (pripeljali) do konca, et peragar populi publicus ore reus O. in ljudstvo me bo spoznalo za popolnoma krivega, nemo est reus legibus illis Ci. nihče ni pod obtožbo; z gen. criminis, redkeje z de in abl.: se eius delicti facturum reum N. da bo dan pod obtožbo zaradi … , da bo (ob)tožen zaradi … , reus facinoris T. obtožen zločina, parricidii reus Ci., aliquem agere reum legum spretarum O., aliquem incesti reum agere Vell., postulare aliquem reum impietatis Plin. iun., qui est de vi reus Ci.; kot subst.: reus hoc nunc primum audit ab accusatore Ci., aliquem referre in reos Ci. (o pretorju) vpisati med obtožence (v imenikih obtožencev), naspr.: aliquem ex reis eximere Ci. izbrisati iz števila (imenika) obtožencev; metaf. tudi izvensodno: reus fortunae L. kriv nesreče, reus in secreto agebatur Cu. skrivoma so ga očrnili, reus belli, pacis L. okrivljen zaradi, reus culpae alienae L., communis culpae cur reus unus agor? Pr., quid fiet sonti, cum rea laudis agar O., egit me ore silente reum O., iudex reusque ad eam rem Pl., aliquem reum pro se constituere Icti. postaviti koga namesto sebe kot dolžnika (glede dolga).

2. meton. dolžen (dolžan) kaj storiti, obvezan kaj storiti, vezan na kaj: satis dandi Icti., votis Icti., suae partis tutandae L. odgovoren; od tod voti reus V. držan, dolžan (po izvršeni želji) izpolniti obljubo.

re-valēscō -ere -uī (incoh. k valēre) zopet (znova, spet) ozdraveti, zopet (znova, spet) okrevati, zopet (znova, spet) si opomoči: Gell., Ambr. idr., ope quā revalescere possis O., interibi revalesco Ap.; metaf. zopet (znova, ponovno, spet) si opomoči, se utrditi, se okrepiti, priti (prihajati) do slovečega imena, zasloveti, zadobi(va)ti veljavo, pridobiti si veljavo, obveljati: Laodicea … revaluit T. je zopet vzcvetela, ut diplomata Othonis, quae neglegebantur, laetiore nuntio revalescerent T., revalescente rursus astutiā Ap., iterum respiravi et revalui Fr.

re-vehō -ere -vexī -vectum (re in vehere)

1. nazaj (pri)peljati, nazaj voziti, nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)nesti (prinašati) (na ramenih, vozu, konju, ladji itd.): Pl., H., Plin., Stat., Eutr. idr., Diana Segestam Carthagine revecta Ci., sagittas ad Graios revexit O., praeda revecta L., quos revehat Val. Fl. = vehat et revehat tja in nazaj peljati; pesn.: Troianam urbem ex hostibus O. ustanoviti novo Trojo.

2. med. nazaj se (pri)peljati, nazaj priti, nazaj (pri)jahati, nazaj (pri)pluti (s subst. equo, curru, nive idr., pa tudi brez njih): Plin., Mart. idr., non satis est Ithacam revehi H., revehi equo L., (sc. Ulixes) captis equis revectus O., revehi ad proelium, in castra L., per circum L. na vozu, z vozom.

3. pren.: ad superiorem aetatem revecti sumus Ci. (v govoru) (po)vrniti se k … , famam ex Bithyniā revexisti Plin. iun. si nazaj prinesel, triumphum Eutr. domov prinesti.

revenir* [rəvnir] verbe intransitif vrniti se (à k, v); zopet priti; opomoči si (od bolezni, od strahu); ponoviti se (dogodek); opustiti (d'une erreur zmoto); ugajati, prijati; spahovati se (jed); veljati, stati (stanem); juridique vložiti priziv (contre proti)

en revenir preboleti (bolezen)
j'en suis revenu premislil sem si
revenir à dire pri tem ostati, da ...
quand on l'a contrarié, il ne revient pus facilement če mu je kdo ugovarjal, tega on zlepa ni pozabil
pour en revenir à da se vrnemo (nazaj) k
s'en revenir (familier) nazaj priti, vrniti se
ne pas en revenir de quelque chose česa ne pojmiti, razumeti, ne se moči dovolj (na)čuditi čemu
cela revient à dire que ... to se pravi, da ...
le boudin me revient spahuje se mi po klobasi
revenir à la charge (familier) ne popustiti, spet poskusiti, znova napasti
revenir sur le compte de quelqu'un spremeniti svoje mnenje o kom
revenir sur sa promesse ne držati obljube
revenir sur l'eau zopet splavati, priti na površje
revenir à l'esprit priti na um
sa figure me revient njegov Obraz mi je všeč
revenir de loin (figuré) kot iz sanj se zbuditi
cela revient au même to pride na isto, je isto
revenir d'une mode ne se več držati neke mode, opustiti
(sembler) revenir de l'autre monde (figuré) kot z lune priti
son nom ne me revient pas ne morem se spomniti njegovega imena
revenir sur ses pns obrniti se, figuré premisliti si
ce pantalon me revient à 100 francs te hlače me stanejo 100 frankov
revenir à la question, au sujet, au fait, à ses moutons zopet priti k stvari, vrniti se k predmetu
revenir sur le tapis priti zopet na tapet; priti zopet v razgovor
revenir (à soi) spet k sebi priti, spet se zavesti
revenir à la vie ozdraveti
je n'en reviens pas tega ne morem pojmiti; zelo sem začuden ob tem
il est revenu de tout vse mu je indiferentno
il m'est revenu que ... slišal sem, da ...
il me revient cinq francs pet frankov dobim nazaj
cela me revient de droit to mi po pravu, po zakonu pripada
cela ne me revient pas to mi ni všeč, mi ne prija
il revient des esprits straši
il n'y a pas à y revenir stvar je odločena, primer je končan
n'y revenez plus ne naredite tega še enkrat!
la raison lui revient (on) prihaja zopet k pameti

revenir* (glej venir) vrniti se, nazaj (zopet) priti

revengamos sobre el asunto vrnimo se k stvari
revenirse skrčiti se, skupaj iti, uskočiti se; hirati, (s)hujšati; skisati se (pijače); fig premisliti se

reversion [rivə́:šən] samostalnik
vrnitev v prvotno stanje, v staro navado (zlasti biologija vračanje k prvotnemu tipu, atavizem)
ponovna spreobrnitev; vsota, ki se mora izplačati po smrti kake osebe (zlasti življenjsko zavarovanje); nekaj, do česar ima kdo pravico ali kar pričakuje, da bo podedoval

revert² [rivə́:t] neprehodni glagol
pravno vrniti se, zopet pripasti prejšnjemu lastniku ali njegovim dedičem; vrniti se v prejšnje stanje; obrniti se nazaj, vrniti se
biologija vrniti se v prejšnji ali v primitivni tip, (po)kazati atavizem

to revert to cannibalism vrniti se h kanibalizmu
to revert to a question vrniti se k vprašanju (problemu)
prehodni glagol
obrniti

to revert the eyes nazaj pogledati, ozreti se

re-vertor, (stlat.) revortor -vertī (-vortī), pf. act. revertī (revortī), redko in neklas. reversus sum, pt. pf. reversus (re in vertere)

1. vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se, obrniti (obračati) se, priti (prihajati) nazaj: L. idr., tridui viam progressi rursus reverterunt C.; smer v acc.: Tiberim H., domum Ci., Ter., Laodiceam Ci., Lemnum N.; s praep.: in patriam Ci., ad Antiochum Ci., ad obsidendos oppidanos C., sub antra O.; izhodišče v abl.: Herodotus Romā revertitur Ci.; s praep.: Iust., Sen. rh. idr., ex itinere Ci., victor ex Asia revertitur (kot zmagovalec) N., ab exsilio T., Suet., a ponte Fabricio H.; metaf.: O., Lucr. idr., nescit vox missa reverti H., in gratiam reverti cum aliquo L., Sen. ph. zopet se spraviti s kom, zopet se pobotati s kom, zopet se sprijateljiti s kom, ad sanitatem reverti C. spametovati se, dignitas in patriam revertit Ci., revertitur ad commodum Ci. tiče se koristi, zadeva korist, poena (ira T.) revertitur in aliquem O. zadene, malum in civitatem revorterat S. se je bilo zopet naleglo na državo, se je zopet naselilo v državi, ad aliquem ali adversus aliquem reverti Icti. iskati pri kom odškodnino, scribam tibi tres libros, ad quos revertare, si quā in re quaeres Varr. obrniti se na …

2. occ. v govoru pr(e)iti, (po)vrniti se, iti nazaj k čemu: rursus igitur eodem revertamur Ci., sed illuc revertor N., ut ad me revertar Ci., ad sociorum tabulas et … ad amicum tuum Ci.

Opomba: Pred obdobjem Avgusta pf. reverti; vendar: diebus triginta in Asiam reversus est N.; prim.: retractus, non reversus videtur Ci., reversus ille iudicavit C. Star. inf. pr. revertier: Ph.; v pr. obl. je act. kritično zanesljiv le: Lucr. (5, 1151), Pomp. (Comoediae 81) in Aug. (Sermones 194, 5).

re-virēscō -ere -viruī (incoh. k revirēre zopet zeleneti) zopet (znova, ponovno, spet) (o)zeleneti, pozeleneti: laesasque iubet revirescere silvas O., imā revirescere terrā V. spodaj zopet poganjati, in novos fetus revirescere (po nekaterih izdajah revivescere) O. poganjati nove mladike; pren.: ergo revirescite Aug.

2. metaf.
a) (telesno, fizično) pomladiti se, omladeti, postati mlad: (sc. Peliadum) arte revirescere posse parentem O.
b) (politično) zopet se razcveteti (razcvesti, razcvetati), zopet se razvi(ja)ti, pomladiti (pomlajati) se, (o)krepiti (okrepljevati) se, ojačiti (ojačati, ojačevati) se, utrditi (utrjevati) se: aliquando rei publicae rationes revirescent Corn., senatus ad auctoritatis pristinae spem revirescit Ci., res ad renovandum bellum revirescunt Ci., domum Germanici revirescere T., praeter spem omnium senectus imperii quasi redditā virtute reviruit Fl.

re-vīvīscō -ere -vīxī (incoh. k vīvere)

1. zopet (znova, ponovno, spet) oživeti: Varr., L., O., Min. idr., reviviscat M. Curius Ci., pinnae avulsae reviviscunt Plin. zopet zraste, gramina reviviscunt Col.

2. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) oživeti, se razživeti, si opomoči: Amm. idr., ex metu mortis recreatus revixit Ci., reviviscant homines iustitiā, abstinentiā Ci., in novos fetūs revivescere (po nekaterih izdajah revirescere) O. nove mladike pognati.

revolt² [rivóult] neprehodni glagol
upreti se, (s)puntati se (against proti)
odpasti (from od)
figurativno čutiti odpor do, zgražati se, zgroziti se, biti ogorčen
prehodni glagol
spuntati, povzročiti odpor (stud, ogorčenje zgražanje), navdati z ogorčenjem, ogorčiti, (z)revoltirati

to revolt against dvigniti se proti; upreti se
to revolt from odkloniti priznanje nadoblasti
to revolt to the enemy upreti se in preiti k sovražniku
my conscience revolts at this idea vest se mi upre, zgrozi ob tej misli
my nature revolts against this treatment moja narava se upira temu ravnanju
to be revolted at upreti se (čemu)
your bad manners revolt me vaše slabe manire me odbijajo

révolte [revɔlt] féminin (manjši) upor, revolta, vstaja, punt; nepokorščina; figuré ogorčenje

révolte armée, sanglante oborožen, krvav upor
révolte de serfs, de paysans, de soldats punt tlačanov, kmetov, upor vojakov
fomenter une révolte (za)netiti upor
inciter, exciter, pousser à la révolte hujskati, ščuvati k uporu
apaiser, calmer une révolte pomiriti upor
étouffer, réprimer une révolte zadušiti, zatreti upor, vstajo, punt

revoltírati (se) to revolt (proti against), to be in revolt

revoltírati (se) in preiti k sovražniku to revolt to the enemy
tvoje slabe manire me revoltirajo your bad manners revolt me
moja vest revoltira ob tej ideji my conscience revolts at this idea

revolvō -ere -volvī -volūtum (re in volvere)

1. nazaj (za)kotaliti, nazaj (z)valiti (valjati), nazaj kotati, nazaj kotaljati, nazaj kotaljicati, nazaj kotalikati, nazaj navi(ja)ti, nazaj (na)motati: V., T. idr., pelagus fluctum revolvit in partem superiorem Col., revolvere retro fila Sen. tr. ali stamina Stat. (o Parkah) razviti, odviti, razmotati, odmotati = spremeniti usodo, revoluta aestu saxa V. naplavljen pesek, amnis molis obiectu revolutus T. odbita; refl. in med. nazaj pasti (padati), nazaj se (s)kotaliti, nazaj se (za)kotaliti, nazaj se (z)valiti (zavaliti), nazaj se (za)kotati, nazaj se skotati, nazaj se (po)takati: draco serpit subter superaque revolvens sese … Ci. poet., revolutus equo V., ter revoluta toro est V. se je zgrudila nazaj na … , revoluta aequora V. valove nazaj goneče morje = oseka; metaf.: revoluta saecula O. pretekla, revoluta dies V. v krožnem teku vrnivši se, centesimā revolvente se (vračati se) lunā Plin., revolvi in veterem figuram V. zopet se spremeniti v staro (prejšnjo) podobo, zopet dobiti nekdanjo podobo, casūs iterum revolvere V. znova prebiti, znova prestati, rursus iter omne revolvere V. premeriti pot nazaj, prehoditi (premeriti, prevaliti) pot nazaj; tako tudi aequora revolvens V.; occ. razviti (odmotati) (knjižni) zvitek = odpreti knjigo, prebrati knjigo: Origines L. Katonove „Origines“ (Izvore), librum ad extremum Plin. iun. do konca prebrati = librum usque ad umbilicum Sen. rh., loca iam recitata revolvere H. znova (pre)brati ((pre)čitati); metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): sed quid ego haec ingrata revolvo? V., dicta factaque eius revolvere T., fata Sil., Numa visa revolvit O. premišljuje, razmišlja o … , animus iras revolvens T. vedno na novo srd razpihujoče (razvnemajoče) srce.

2. metaf.
a) zvesti (zvajati) na kaj, razložiti (razlagati) s čim: omnia necessario a tempore atque homine ad communes rerum atque generum summas revolventur Ci.
b) (po)vrniti (vračati) se k čemu (zlasti v mislih in govoru), zopet (znova, ponovno, spet) vzeti (jemati) v misel (v razmislek): revolvi ad memoriam coniugii T. zopet pomisliti na svojega zakonca, itaque revolvor identidem in Tusculanum Ci. se vedno vračam k svojemu tuskulskemu posestvu (= k naklepu, da bi prodal svoje posestvo v Tuskulu), ad vana et totiens irrisa revolvi T., ut ad illa elementa revolvar Ci., ad patris sententiam revolvi Ci.; occ.
a) zopet (znova, ponovno, spet) v kaj pasti (padati), zaiti (zahajati), zabresti, zagaziti, zopet (znova, ponovno, spet) zapasti (zapadati) čemu: revolvi in eandem vitam Ter., in luxuriam Iust.
b) priti (prihajati) v kak (slabši) položaj, pogrezniti (pogrezati) se v kaj: revolutus ad dispensationem inopiae L. prisiljen razdeliti nezadostno zalogo, revolutus ad vitia T., eo revolvi rem, ut … L. da je prišlo do tega, da … , quid in ista revolvor? O. kako sem prišel na to?

rezêrva reserve

v rezêrvi in reserve, vojska in support
bančna rezêrva bank(er's) reserve
gotovinska, kapitalna, obratna, tajna rezêrva cash (capital, operating, secret) reserve
skrite rezêrve hidden (undisclosed) reserves pl
zlata rezêrva gold reserves (banke of a Bank)
železna rezêrva vojska iron rations pl
(na)kopičiti rezêrve to accumulate reserves
objaviti z vso rezêrvo (s pridržki) to state with due reservation
držati v rezêrvi (zalogi) to keep in stock
vpoklicati rezêrve vojska to call up reserves
zateči se k rezêrvam to fall back on one's reserves
imeti železno rezêrvo (figurativno) to have an arrow (ali a shaft) left in one's quiver

rezêrva reserva f

skrita rezerva reserva oculta
zlata rezerva reserva oro
biti v rezervi estar en reserva
hraniti v rezervi guardar en reserva
imeti v rezervi tener en reserva, reservar
napraviti si rezerve acumular reservas
zateči se k rezervam recurrir a las reservas

riattaccare

A) v. tr. (pres. riattacco)

1. ponovno pripeti; ponovno vpreči:
riattaccare i cavalli al carro ponovno vpreči konje k vozu

2. ponovno začeti; nadaljevati:
riattaccare il discorso con qcn. nadaljevati pogovor s kom

3. absol. pog. obesiti telefonsko slušalko; prekiniti

B) ➞ riattaccarsi v. rifl. (pres. mi riattacco)

1.
riattaccarsi a ponovno se oprijeti (česa)

2. ponovno se združiti, združevati