Franja

séizmičen sismique, séismique

seizmičen sunek secousse ženski spol sismique

sêjemski du marché, de la foire

sejemska hala marché couvert, halle ženski spol
(vele)sejemska hala hall moški spol (ali palais moški spol) de la foire
sejemski obiskovalec, -lka visiteur, -euse moški spol, ženski spol de la foire (commerciale)
sejemski prostor place ženski spol du marché, marché moški spol, terrain moški spol de la foire
sejemska pisarna office moški spol (ali bureau moški spol) de la foire

séjni de (la) séance, des séances

sejna dvorana, soba salle ženski spol des séances
sejni zapisnik procès-verbal moški spol de la séance

sekírica hachette ženski spol

sekirice (glasba) notes ženski spol množine

seksapil samostalnik
(spolna privlačnost) ▸ szexepilGre za črnski soul ženske z dobršno mero seksapila v glasu. ▸ Ez egy fekete soul egy nőtől, akinek a hangjában jó adag szexepil van.
Ona je plesalka, ki izžareva divji seksapil in strast do plesanja. ▸ Ellenálhatatlan szexepilt és tánc iránti szenvedélyt sugárzó táncosnő.

seksuálen sexuel, vénérien

seksualni akt acte sexuel (ali vénérien), coît moški spol, copulation ženski spol
seksaulna bolezen maladie vénérienne
seksualni nagon instinct sexuel
seksualni organi parties sexuelles (ali génitales), parties ženski spol množine, organes génitaux
seksualno občevanje rapports sexuels, relations sexuelles
seksualna vzgoja éducation sexuelle
seksualna zrelost maturité sexuelle
seksualno življenje vie sexuelle

sekúnda seconde ženski spol

na sekundo, vsako sekundo toutes les secondes
delček sekunde fraction ženski spol de seconde
hitrost na sekundo vitesse ženski spol à la (ali par) seconde

sekundáren secondaire

(elektrika) sekundarna napetost (sekundarni tok) tension ženski spol (courant moški spol) secondaire
sekundarno vprašanje question ženski spol secondaire

sekúnden

sekundni kazalec, sekundnik aiguille ženski spol des secondes, trotteuse ženski spol

sél messager moški spol , envoyé moški spol ; (kurir) courrier moški spol , coursier moški spol , commissionnaire moški spol ; (tajni) émissaire moški spol , messager secret

dostavitev na dom po selu remise ženski spol à domicile par porteur

selítven de déménagement

selitveno podjetje entreprise ženski spol de déménagement
selitveni stroški frais moški spol množine de déménagement
selitveni voz (tovornjak) voiture ženski spol (camion moški spol) de déménagement

semántičen sémantique

semantična razlika différence ženski spol sémantique

séme botanika semence ženski spol , graine ženski spol ; (zrno) grain moški spol ; (fiziologija) sperme moški spol ; figurativno (kal, klica) germe moški spol

laneno seme graine de lin, linette ženski spol
makovo seme graine de pavot
oljno seme graine oléagineuse
vražje seme engeance infernale

sémenski de semence, de graines, séminal

semenski mešiček (botanika) capsule séminale
semenski krompir (-sko žito) pommes ženski spol množine de terre (blé moški spol) de semence

semestrálen, seméstrski de semestre, semestriel

semestralne počitnice vacances ženski spol množine universitaires (ali scolaires)
semestralno spričevalo bulletin moški spol scolaire (ali certificat moški spol) semestriel

senát sénat moški spol

sklep senata décision ženski spol du sénat, décret sénatorial (ali du sénat)

sénčen (ki daje senco) qui donne de l'ombre, ombreux ; (obsenčen) ombragé

senčen gozd bois ombreux, forêt ombreuse
senčna stran côté moški spol de l'ombre, figurativno mauvais côté, ombre ženski spol au tableau

senén de(s) foin(s)

senena košnja fenaison ženski spol, fauchaison ženski spol
senene grablje râteau moški spol à faucher, fauchet moški spol
senena kop(ic)a meule ženski spol (ali tas moški spol) de foin
senena (ali senska) mrzlica fièvre ženski spol des foins
seneni nahod rhume moški spol des foins
senene vile fourche ženski spol à faner (ali à foin)

sentiō -īre, sēnsī, sēnsum (prim. stvnem. sinnan (pač iz *sinþjan) = nem. sinnen premišljevati, razmišljati, stvnem. sin = nem. Sinn čut, zavest)

1. z zunanjimi čuti čutiti, občutiti, začutiti, opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: abs.: nusquam sentio PL., ita, ut ne vicini quidem sentiant CI., perpetuo quoniam sentimus LUCR., si quis corpus sentire refutat LUCR.; z obj. v acc.: ENN., PLIN. idr., vitia corporis CU., dolorem LUCR., sonitum PL. ali strepitum HIRT. (za)slišati, colorem album LUCR. videti, suavitatem cibi non sentiunt CI. ne čutijo na jeziku, sentire famem L., varios rerum odores LUCR., utrumque (sc. calorem et frigus) manu LUCR., ignes O.; v spolnosti (o ženski) sentire aliquem čutiti koga = spolno se združiti, občevati s kom: sensit delphina Melantho O.; v pass.: noctu prius ad angustias venire, quam sentiretur C. kot bi se opazilo; z inf. ali NCI: sentire sonare LUCR., sentio aperiri fores PL., si me secari sensero PL., sentit dolores accrescere N., nec sibi enim quisquam moriens sentire videtur ire foras animam incolumem de corpore toto LUCR., sentit caput tonsum esse PH.; pesn. po gr. skladu: sensit medios delapsus in hostes V. (= gr. ᾔσϑετο ἐμπεσών) da je zašel, elicta sensit sibi membra sine viro etiam recente terrae sola sanguine maculans CAT.

2. occ.
a) (kaj neugodnega ali učinek česa) v svojo škodo, boleče (ob)čutiti, izkusiti (izkušati), (pre)trpeti, utrpe(va)ti, doživeti (doživljati), spozna(va)ti: quod ipse ad Avaricum sensisset C., quae quisque Persei belo sensisset L., Latinus ... sentiat ... Turnum L. naj čuti = spozna, tecum Philippos et celerem fugam sensi H., primo inopiam, deinde ad ultimum faucem sentire coeperunt CU., sentire damnum, invidiam maiorem CU., Iovis arma O., prima arma nostra FL., audivere, non sensere arma IUST.; z dvojnim acc.: eo usque (sc. illam) sensit inimicam, ut ... VAL. MAX.; z ACI: sentient ... manere libertatem illam CI., sentiet in hac urbe consules esse vigilantes CI., sentiet mihi esse tanto pro corpore vires O.; z odvisnim vprašanjem: sentiet, qui vir seiem (= sim) TER., sentiat, quos attentarit PH.; pren. (o stvareh): PL., PLIN. IUN. idr., vastationem … ora senserat L., transitum exercitūs ager senserat L., alnos primum fluvii sensere cavatas V., palus ... grave sentit aratrum H., nec pestilentem sentiet Africum fecunda vitis H., vites orbitas vinculi sentiunt PLIN.
b) biti občutljiv, biti dovzeten za kako bolezen, biti podvržen kaki bolezni: sentire morbos PLIN., radix celeriter cariem sentit PLIN.

3. metaf.
a) duševno (ob)čutiti, zazna(va)ti, (u)videti, sprevideti (sprevidevati), spozna(va)ti, doje(ma)ti, opaziti (opažati), dobro vedeti, zavedati se česa, ume(va)ti, razume(va)ti itd.; abs.: sentio atque intellego PL., mentes sapientium sentire ac vigere CI., non sentientibus nobis excidunt versus Q.; brezos.: non ut dictum est in eo genere intellegitur, sed ut sensum est CI. ne po besedi, ampak po smislu; z obj. v acc.: SEN. PH., IUST. idr., id iam pridem sensi PL., sentire Aesculapi sententiam PL., mala nostra TER., quod quidem senserim CI. kolikor se vsaj zavedam, ut mihi quidem sentire videor CI. da se zavedam, poscit opem chorus et praesentia numina sentit H., haec Iovem sentire H., fraudem O., calamitatem CU.; pesn.: ut vestram sentirent aequora curam O., nec inania Tartara sentit O.; obj. je treba včasih dostaviti v mislih: priusquam hostes sentirent L.; z de: quod plus se quam imperatorem de victoria ... sentire existimarent C. da vedo več o ..., ex nocturno fremitu ... de profectione eorum senserunt C. so zaznali nekaj o ...; z ACI: PL., TER., H., CU. idr., me scire sentiunt CI., sentit animus se moveri CI., Caesar hac oratione Lisci Dumnorigem ... designari sentiebat C.; z odvisnim vprašanjem: PL. idr., quod (sc. ingenium) sentio, quam sit exiguum CI., sensere, quid mens ... posset H., equus quidem videbatur sentire, quem veheret CU.; s quin: nec iam aliter sentire ... quin paene circumvallati ... viderentur C. da so prepričani, da ...
b) meniti, misliti, soditi, biti kakega mnenja ali mišljenja: si ita sensit, ut loquitur CI., recte sentire CI., iocansne an ita sentiens CI. res(no) tako misleč, humiliter demisseque sentire CI. biti nizkega (nizkotnega) mišljenja, biti nizkih misli, optime sentientes centuriones CI. dobromiselni, dobro misleči; z obj. v acc.: idem quod ego sentit TER., sentire unum atque idem CI. ali idemque et unum SUET., qui Thebis idem sentiebant N. enako misleči, somišljeniki, quid sentirent, aperuerunt N. svoje misli (svoja mnenja); z dvojnim acc. = imeti, šteti, spozna(va)ti koga ali kaj za kaj, misliti si kaj o kom ali čem, razume(va)ti kaj pod čim: talem solemus sentire bonum civem CI., voluptatem hanc, quam ... CI.; s praep.: sentire de aliquo mirabiliter CI. EP. izvrstno soditi o kom, zelo visoko mnenje imeti o kom, zelo naklonjen biti komu, de illo male Q., de Modesto bene, male PLIN. IUN., de diis immortalibus prava CI. napačne misli (pojme, predstave) imeti o ... bogovih, quid irati gravius de vobis sentire possunt, quam ... C.; sentire cum aliquo pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, biti istega mnenja (mišljenja) kot kdo, potegniti (vleči) s kom, na stran koga, biti za koga, stati (biti) na strani koga: PL., TER. idr., cum illis sensi CI., cum istis vera sentire CI. prave pojme (predstave) imeti z ..., sentire cum rege, cum Philippo L., optimates cum Cassandro sentiebant N.; v enakem pomenu tudi sentire ab aliquo: dum hic hinc a me sentiat PL.; potem tudi: qui aliunde stet semper, aliunde sentiat L.; toda sentire abs aliquo seorsum ali seorsus drugače soditi kot ..., drugega mnenja biti kot ..., drugačno mnenje imeti kot ..., drugih misli biti kot ...: abs te seorsum sentio PL., ut abs te seorsus sentiam de uxore AFR. FR., quos sciebat adversus se sentire N. da so njegovi politični nasprotniki; z ACI: sentit te esse huic rei caput TER., qui cum finem bonorum esse senserint congruere naturae cumque ea convenienter vivere CI. Od tod subst. pt. pf. sēnsa -ōrum, n misli, mnenja, pomisli, predstave: exprimere dicendo sensa possumus CI., sensa mentis et consilia verbis explicat CI., sic locuti sunt, ut sensa sua dicerent Q.
c) occ. kot publicistični in jur. t. t. svoje mnenje izreči (izrekati), glasovati: in senatu libere sentire CI., quae vult Hortensius, omnia dicat et sentiat CI., si unquam meā causā (meni v prid) quidquam aut sensit aut fecit CI. EP., mihi lenissime sentire nisi sunt CI. EP., cum ego sensissem de iis sententiam ferri oportere CI. EP., qui haec sentitis, in hanc partem, qui alia omnia, in illam partem ite, qua sentitis FORMULA VETUS AP. PLIN. IUN.; o sodnikih: si iudices pro mea causa senserint GELL. če so sodniki razsodili meni v prid.

Opomba: Sinkop. pf. sēnstī (= sēnsistī): TER.

senzacionálen sensationnel, à sensation

senzacionalna novica nouvelle sensationnelle (ali à sensation)
senzacionalni tisk presse ženski spol à sensation