zmóči (zmórem) perf.
1. potere, essere in grado, essere capace di (fare, adempiere e sim.), riuscire a:
zmoči nalogo essere in grado di adempiere il compito
od strahu ni zmogel besede dallo spavento non potè pronunciare parola
ljubezen zmore vse l'amore può tutto
stroške komaj zmoremo a malapena riusciamo a coprire le spese
kraj ne zmore niti enega dobrega hotela la località non dispone di un solo albergo decente
vsega tega ne zmorem pojesti non riesco, non ce la faccio a mangiare tutta questa roba
pot so zmogli v enem dnevu riuscirono a superare il percorso in un solo giorno
2. aver ragione di, vincere:
zmogel ga je spanec fu vinto dal sonno
Zadetki iskanja
- zmotovíliti (-im)
A) perf. ubriacare, stordire
B) zmotovíliti se (-im se) perf. refl. districarsi; venir fuori:
pren. v njegovih mislih se je vse zmotovililo gli si confondeva tutto in testa - zmóžen capable (de), apte (à), propre (à), bon (à), habile
za vse, vsega zmožen capable de tout
zmožen dedovati capable de succéder, successible
dela zmožen apte au travail, capable de travaîller
v svojem poklicu je zelo zmožen il est très habile (ali versé, qualifié, fort) dans sa profession, il excelle dans (ali est expert dans, s'entend fort bien à) sa profession
zmožen plačila solvable
zmožen za službo apte au service, bon pour le service
zmožen življenja viable, apte à vivre - zmóžen capaz (za de) ; hábil, apto
za vse, vsega zmožen capaz de todo, capaz de hacer cualquier cosa
zmožen konkurirati capaz de competir
dela zmožen apto para el trabajo
zmožen dedovati capaz para heredar (ali suceder)
zmožen življenja viable
zmožen za službo apto para el servicio
zmožen plačila solvente
zmožen poučevati apto para enseñar
biti zmožen za ser apto para - znáti to know
znáti na pamet to know by heart
dobro znáti kaj to be A1 at something
ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
znate francosko? do you know French?
znaš igrati šah? can you play chess?
on misli, da vse zna he thinks he knows everything
on zna brati grško he can read Greek
znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what - znojenje samostalnik
(telesni proces) ▸ izzadásčezmerno znojenje ▸ túlzott izzadásprekomerno znojenje ▸ túlzott izzadáspretirano znojenje ▸ túlzott izzadáspovečano znojenje ▸ fokozott izzadásmočno znojenje ▸ erős izzadásznojenje pod pazduhami ▸ hónalji izzadáspospeševati znojenje ▸ izzadást elősegítpreprečevati znojenje ▸ izzadást gátolspodbujati znojenje ▸ izzadást ösztönözpovzročati znojenje ▸ izzadást okozizgubiti z znojenjem ▸ izzadással elveszítznojenje dlani ▸ tenyérizzadásznojenje nog ▸ lábizzadásposledica znojenja ▸ izzadás következményeNaše telo nenehno izgublja vodo – z dihanjem, znojenjem in izločanjem. ▸ Testünk folyamatosan vizet veszít – légzéssel, izzadással és kiválasztással.
Čezmerno znojenje je pogosto v adolescenci, včasih pa se nadaljuje vse življenje. ▸ A túlzott izzadás serdülőkorban gyakori, de néha egész életen át tart.
Povezane iztočnice: nočno znojenje - znosen pridevnik
(še sprejemljiv) ▸ elviselhető, tűrhetőznosen poraz ▸ elviselhető veszteségznosen odnos ▸ elviselhető kapcsolatznosna raven ▸ tűrhető szintznosne razmere ▸ elviselhető viszonyokznosne temperature ▸ tűrhető hőmérsékletznosno življenje ▸ elviselhető életkomaj znosen ▸ alig elviselhetőSkoraj vse okoli sebe doživljam kot komaj znosen pritisk, vsaka malenkost mi pobere velike količine energije. ▸ Magam körül majdnem mindent alig elviselhető nyomásként élek meg, minden apróság hatalmas mennyiségű energiámat emészti fel. - znosíti (znósim) perf. ➞ znesti 1 portare; ammucchiare, accumulare:
znositi pohištvo iz sobe portare i mobili dalla stanza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. znositi denar v gostilno sperperare i soldi all'osteria
znositi komu vse na nos spiattellare, spifferare tutto a qcn. - zoco moški spol lesen čevelj, cokla; podstavek
andar de zocos en calodros (fig) vse bolj propadati - zombi samostalnik
1. pogosto v množini (živi mrtvec) ▸ zombifilm o zombijih ▸ zombikról szóló filmNa Haitiju je bila sol edino sredstvo, s katerim so se lahko borili proti zombijem. ▸ Haitin a só volt az egyedüli eszköz, amivel a zombik ellen védekezhettek.
2. izraža negativen odnos (brezvoljnež) ▸ zombi
Nekaj vem zagotovo: če izgubiš svoj jezik, izgubiš tudi stik s svojo kolektivno dušo in postaneš nekak novodobni zombi. ▸ Egyvalamit biztosan tudok: ha elveszíted az anyanyelvedet, akkor elveszíted a kollektív lelkeddel való kapcsolatot és valamiféle modern zombivá válsz.
Izjavila je, da jo je rehabilitacija spremenila v zombija in da ne more več. ▸ Kijelentette, hogy a rehabilitáció zombivá változtatta és már nem bírja tovább.
3. tudi v pridevniški rabi (o računalniku) ▸ zombi
Po svetu napadajo računalniške sisteme hekerji in zombiji. ▸ A számítógépes rendszereket világszerte hekkerek és zombik támadják.
Strokovnjaki za informacijsko varnost nas svarijo pred vse pogostejšimi napadi zombi računalnikov. ▸ Az informatikai biztonsági szakértők gyakran figyelmeztetnek minket a zombi-számítógépek egyre gyakoribb támadásaira. - zrák (-a) m
1. aria; knjiž. etere; pesn. aere;
plast zraka okoli zemlje lo strato d'aria attorno alla terra, l'atmosfera che circonda la terra
mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak aria fredda, rarefatta, asciutta, umida, calda
z dimom, z vlago nasičen zrak aria satura di fumo, di umidità
onesnaženi zrak aria inquinata
klimatizirani zrak aria condizionata
komprimirani zrak aria compressa
gibanje, kroženje zraka il movimento, la circolazionie dell'aria
gostota, temperatura, tlak zraka densità, temperatura, pressione dell'aria; densità atmosferica
celinski, polarni, tropski zrak aria continentale, polare, tropicale
morski, planinski zrak aria di mare, di montagna
voj. napad iz zraka attacco aereo
pogled iz zraka veduta aerea
iti na zrak uscire all'aperto
igrati se na zraku giocare all'aria aperta
na zraku sušiti kože, les seccare le pelli, il legno all'aria
2. pren. (nič, ničevost) vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pogledati, če je zrak čist vedere se l'aria è libera
pomeniti komu toliko kot zrak non importare niente (di qcn.)
po zaporu spet dihati svoboden zrak godere la libertà dopo anni di prigione
od zraka se ne da živeti d'aria non si può campare
narediti luknjo v zrak fare un buco nell'acqua, fallire
iti v zrak esplodere
pognati, poslati, spustiti kaj v zrak far saltare in aria qcs.
vsak dan spustiti trideset cigaret v zrak fumarsi ogni giorno trenta sigarette
ves dan zijati v zrak starsene tutto il giorno col naso per aria
hiteti, da vse frči v zrak lavorare di gran lena
biti v zraku essere nell'aria, essere appena avvertibile, stare per accadere
pomlad visi v zraku primavera brilla nell'aria (Leopardi/Zlobec)
potovanje visi v zraku il viaggio, la gita è in forse
trditve visijo v zraku tesi campate in aria
residualni zrak aria residua
med. zrak v lobanji pneumoencefalo
meteor. jedro hladnega zraka nucleo di aria fredda
prodor hladnega zraka afflusso di aria fredda
voj. raketa zrak-zrak missile aria-aria - zrák aire m
na svežem zraku al aire libre
slab, zatohel zrak aire viciado
nezdrav (soparen, razredčen, stisnjen, tekoč) zrak aire malsano (bochornoso ali pesado, enrarecido, comprimido, líquido)
morski zrak (višinski, planinski) zrak aire de mar (de montaña)
nekaj je v zraku (fig) algo flota en el aire
zrak je čist (fig, nevarnost je minila) (ya) ha pasado el peligro
govoriti v zrak hablar por hablar
iti na svež zrak salir a airearse, salir a tomar el aire (ali a tomar el fresco)
plavati v zraku flotar en el aire
spustiti v zrak volar, hacer saltar
ustreliti v zrak disparar (ali tirar) al aire
to še vse visi (je) v zraku (fig) aún no está decidido
zleteti v zrak (eksplodirati) volar; hacer explosión
živetí od zraka (fig) mantenerse (ali vivir) del aire - zraven dabei; daneben
čisto/tik zraven in der nächsten Nähe, unmittelbar daneben, stanovati: Tür an Tür, Haus an Haus
drug zraven drugega nebeneinander, sedeti tudi: beieinander
dabei- (biti [dabeisein] dabei sein, dabeisitzen, imeti dabeihaben, ostati dabeibleiben, stati dabeistehen), daneben- (dati danebenhalten, pasti danebenfallen), dazu- (ki spada zraven dazugehorig, položiti dazulegen, posaditi dazusetzen, postaviti dazustellen, priti dazukommen, spadati dazugehören, stopiti sich dazustellen), hinzu- (dobiti hinzubekommen, priteči hinzulaufen, priti hinzukommen), mit- (hoteti mitwollen, iti mitgehen, mitkommen, morati mitsollen, mitmüssen, peljati se mitfahren, smeti mitdürfen)
vse, kar sodi zraven alles, was dazugehört, das ganze Drum und Dran
imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben - zropotáti (-ám) perf. sferragliare, passare sferragliando; crollare, cadere, precipitare rumorosamente:
pren. vse bo zropotalo na kup tutto crollerà, cadrà in rovina
zdaj pa na delo, je zropotal e adesso al lavoro, tuonò - zrušiti (hišo) to pull down, to demolish; to destroy
zrušiti se to break down, to fall in ruins; (zgruditi se) to collapse; (letalo) to crash
vse se je zrušilo (figurativno) the whole house of cards collapsed - zusammenrappeln: sich zusammenrappeln zbrati vse sile
- zvédeti apprendre, savoir, prendre connaissance (ali note, acte) de quelque chose
zvedeti se (reč) se savoir, se répandre, s'ébruiter, se divulguer
zvedeti iz pooblaščenega vira apprendre de source autorisée
zvedeli smo, da nous avons appris que, il est parvenu à notre connaissance que, nous avons été informés de
sčasoma se vse zve tout se sait à la longue - zvez|a6 [é] ženski spol (-e …)
zakonska zveza eheliche Gemeinschaft, die Ehe ➞ → zakonska zveza
izvenzakonska zveza außereheliche Gemeinschaft
mešana zakonska zveza die Mischehe
zveza za vse življenje (zakon) der Lebensbund - zvézda star
brez zvézd starless
zvézda stalnica fixed star
zvézda vodnica guiding star, lodestar
zvézda repatica comet
dvojna zvézda double (ali binary) star
jutranja zvézda morning star
večerna zvézda evening star, Venus, Hesperus, Vesper
filmska zvézda film star, star actress
peterokraka zvézda five-pointed star
morska zvézda starfish
severna zvézda Pole Star, Polaris, North Star
srečna (nesrečna) zvézda lucky ali propitious (unlucky) star
posejan z zvézdami starred, studded with stars, glittering with stars, star-spangled, starry
rojen pod srečno zvézdo (figurativno) born with a silver spoon in one's mouth, born under a lucky star
rojen pod nesrečno zvézdo born under an unlucky star, ill-starred
častilec zvézd star-worshipper
okrašen z zlatimi zvézdami adorned (ali decorated) with golden stars
kovati v zvézde to praise (ali to laud) to the skies, to extol to the stars
okrasiti, posuti z zvézdami to adorn (ali to sprinkle, to decorate) with stars, (redko) to star (kaj something)
vse zvézde videti (figurativno od udarca itd.) to see stars
njegova zvézda vzhaja (figurativno) his star is in the ascendant
njegova zvézda zahaja (je zašla) (figurativno) his star is on the wane (his star has set)
zaupati svoji zvézdi (figurativno) to follow one's star
zahvaliti se svoji srečni zvézdi (figurativno) to thank one's lucky stars - zvézda (-e) f
1. astr. stella, astro:
zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo le stelle brillano, splendono
dvojna, trojna zvezda stella doppia, tripla
zvezda danica, zvezda večernica stella del mattino, Lucifero; stella vespertina, Espero
zvezda repatica stella caudata, cometa
zvezda severnica stella polare
medičejske zvezde stelle medicee
2. (lik s koničastimi kraki) stella:
peterokraka, šesterokraka zvezda stella a cinque, a sei punte
3. polit., voj. stella:
rdeča zvezda na kapi la stella rossa sul berretto
Davidova zvezda la stella di Davide
general s petimi zvezdami generale a cinque stelle
4. vet. (znamenje na čelu živali) macchia, stella bianca
5. (slavna igralka, pevka) stella, diva, astro, vedette, star; (znana oseba na kakem področju) stella, star:
filmska zvezda una diva dello schermo, della celluloide
varietejska zvezda un astro, una vedette del varietà
nogometna zvezda una stella, un divo del calcio
6. (kar usodno vpliva na potek človekovega življenja) stella:
slediti svoji zvezdi seguire la propria stella
verjeti v zvezde credere nelle stelle, negli astri
zanjo bi sklatil zvezdo z neba per lei farei l'impossibile, ruberei la luna
udaril se je, da je videl vse zvezde battè la testa tanto forte da vedere le stelle
kovati koga v zvezde portare qcn. alle stelle
tako je bilo zapisano v zvezdah era scritto nel destino
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto buona stella, con la camicia
pren. segati za zvezdami dare la scalata alle stelle
7. obrt. ricamo stellato
8. elektr. collegamento a stella
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. božična zvezda stellaria (Stellaria)
vitezova zvezda amarillide d'inverno (Amariyllis belladonna)
zool. morske zvezde stelle marine (sing. -a) (Asteroidae)