Franja

Oscus (star. Opscus) 3, adv. -ē óskovski, óskijski, óskiški, óški: lingua, vocabulum Varr., ludi Ci. (neka komična igra), id, quod item dicunt Osce Varr., Osce loqui Gell.; subst. Oscī -ōrum, m (Ὄσκοι) Óski, skupno ime vseh italskih plemen, ki so živela južno od Lacija (poseb. prastar narod v Kampaniji ob reki Liris); v samnitskih vojnah so Rimljani strli jedro njihove moči in proti koncu republike je izginil tudi njihov z latinščino sorodni jezik: Varr., L., V., Plin.

osebek samostalnik
1. pogosto v množini, biologija (organizem) ▸ egyedEvolucijo omogoča velika raznolikost med osebki iste vrste. ▸ Az evolúciót az egyazon fajhoz tartozó egyedek közötti nagyfokú változatosság teszi lehetővé.
Brez hrane lahko odrasel osebek preživi tudi eno leto. ▸ Egy felnőtt egyed akár egy évig is életben maradhat táplálék nélkül.

2. lahko izraža negativen odnos (oseba) ▸ alak [samo za moške] ▸ szerzetČe ti morda ne zaupajo, se potrudi in razkrij, da si zaupanja vreden osebek. ▸ Ha esetleg nem bíznak benned, tegyél erőfeszítéseket annak kimutatására, hogy megbízható alak vagy.
Domneval bi, da tak osebek nima dokončane niti osnovne šole, v javnosti pa nastopa, kot da bi imel v žepu najmanj tri fakultete. ▸ Feltételezem, hogy az ilyen alak még az általános iskolát sem végezte el, miközben a nyilvánosság előtt úgy viselkedik, mintha legalább három diplomája volna.

3. jezikoslovje (stavčni člen) ▸ alanyStavek ima lahko samo en osebek. ▸ Egy mondatban csak egy alany lehet.
Kot vidimo iz tega primera, osebek stoji na koncu stavka. ▸ Ahogy ebből a példából láthatjuk, az alany a mondat végén áll.
Povezane iztočnice: sestavljeni osebek, slovnični osebek

osīrītis -idis, f bot. ozirítida, sicer tudi rast., imenovana osireostaphe in cynocephalea: Plin.

oskrbnina samostalnik
(plačilo za oskrbo) ▸ ellátási díjV zavetišču bodo sprejeli tudi pse, ki jih lastniki ne želijo obdržati, če bodo ti plačali oskrbnino. ▸ A menhely olyan kutyákat is befogad, amelyeket a tulajdonosok nem akarnak megtartani, de megfizetik az ellátási díjat.
Stanarine in oskrbnine v domovih za ostarele naraščajo hitreje kot pokojnine. ▸ Az idősotthonok lakódíjai és ellátási díjai gyorsabban emelkednek, mint a nyugdíjak.
Starši plačajo oskrbnino za otroka, ki je odvisna od cene programa in njihovih dohodkov. ▸ A szülők a gyermekük után ellátási díjat fizetnek, amely a program árától és a jövedelmüktől függ.

oslep|eti [é] (-im) medicina erblinden; blind werden (tudi figurativno)

osnov|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. (temelj) der Grund (te znanosti zu dieser Wissenschaft)
na osnovi česa auf Grund (von), aufgrund
na osnovi običajnega prava gewohnheitsrechtlich
biti za osnovo (einer Sache) zugrundeliegen

2. (temeljni ton) der Grund (na modri auf blauem Grund)

3. (podlaga) die Grundlage, -grundlage (davčna Besteuerungsgrundlage, Bemessungsgrundlage, eksistenčna Daseinsgrundlage, Lebensgrundlage, prehrane Ernährungsgrundlage, za diskusijo Diskussionsgrundlage, za pogajanja Verhandlungsgrundlage, za pogovor Gesprächsgrundlage, pravna Rechtsgrundlage)
biti brez (vsake) osnove govorice ipd.: jeder Grundlage entbehren

4. (baza) die Basis (na osnovi vzajemnega zaupanja auf der Basis gegenseitigen Vertrauens); (tudi matematika)

5. številka, vrednost: der Grundwert, die Grundzahl, masa: die Grundmasse

6.
osnove množina (temeljni pojmi) Anfangsgründe množina (matematike Anfangsgründe der Mathematik)

osnovna ploskev ženski spol matematika die Grundfläche (tudi tehnika), tehnika Bodenfläche

osredotoča|ti [ó] (-m) konzentrieren (tudi vojska)

Ossipāgina -ae, f Osipágina = „utrjevalka kosti“, boginja, ki trdi in krepi nežne otroške kosti v materinem telesu: Arn., imenovana tudi Ossilāgo -inis, f Osilágina: Arn.

ostan|ek moški spol (-ka …) der Rest (tudi matematika), Überrest, das Überbleibsel; tehnika, kemija der Rückstand (izparilni Abdampfrückstand); v trgovini: der Restposten, das Reststück, der Restbestand, tkanine: der Stoffrest; v kozarcu: die Neige
ostanki hrane Speisereste množina
posmrtni ostanki množina die sterblichen Überreste
materialni ostanki množina arheološko ipd.: das Zeugnis
lovstvo ostanki (iztrebki) der Abgang
Rest- (alkohola die Restalkohol, dolga die Restforderung, die Restschuld, naklade die Restauflage, sluha medicina das Restgehör, plačila die Restzahlung)
iztrebiti: do zadnjega ostanka mit Stumpf und Stiel
brez ostanka/ostan kov tehnika rückstandsfrei
uporaba ostankov die Resteverwertung

os-tendō -ere -tendī -tentum, mlajše -tēnsum (iz *ops-(obs-)tendō)

1. nasproti držati, (po)moliti, prožiti, nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati): Varr., Plin. idr., o. manūs Pl., glaebas Aquiloni V., lucos Phoebo Stat., locus (ager) soli ostentus Ca.; metaf.: mihi eius defensio ostenditur Ci. ugovarjaje mi molijo pod nos, ugovarjajo mi in kažejo.

2. očem (pogledu) (po)nuditi = postaviti (postavljati) na svetlo (na ogled), (po)kazati, prikaz(ov)ati: Acc. et Pac. ap. Fest., Ter., L., O., V., H. idr., epistulam N., tabellas Ci., telum inimico Ci., dentem medico Suet., necopinato te ostendisti Ci.; kot voj. t.t. (z namenom, da bi sovražniku grozil ali ga prevaral) (po)kazati: o. ad terrorem hostium aciem L., pedestres copias C., ab ea parte oppugnationem L. navidezno se pripravljati na naskok; tudi refl. se o. H., S., C. idr.

3. ušesom (po)nuditi = da(ja)ti glas, glasiti se, oglasiti (oglašati) se: vocem o. Ph. oglasiti (oglašati) se.

4. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), (po)nuditi, obljubiti (obljubljati), obetati: Vell., spes premiorum militibus ostenditur Ci., o. metum, viam salutis Ci., occasio mi ostenta Ter., hisce insidiose spem falsam Ci. slepiti jih s praznim upanjem, obljubljati jim „hruške na vrbi“, ostenditur aliquid (npr. triumphus, victoria) L. ali ostenditur spes alicuius rei Ter., Suet. obeta se, pričakuje se, pričakovati se sme, videti je kaj.
b) (po)kazati, na dan da(ja)ti, jasno, očitno izraziti (izražati), razode(va)ti: Pl., animi robur ostendit in equo domando Cu., potestatem suam in aliquem Ter., virtutem S., se alicui inimicum N. svojo mržnjo, odium patris ex hoc ostenditur Ci. se kaže v tem.
c) narediti (delati), da postane kaj očitno, razkri(va)ti, razložiti (razlagati), naznaniti (naznanjati), izjaviti (izjavljati), omeniti (omenjati), povedati (govoriti): adventūs causam N., alicui sententiam suam Ter., quod epistulis eius ostenditur Suet., ostendi hoc ex epigrammate Gell.; z dvojnim acc.: aliquem nocentem Plin. iun.; v pass. z dvojnim nom.: quibus verbis Philippus ostenditur … laetus Titus Castricius ap. Gell.; z ACI: Ter., C., N., ostendo nihil eorum fecisse Roscium Ci.; v pass. z NCI: Ci., Corn., Ap., palma … ex pavimento exstitisse ostendebatur C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid sui consilii sit ostendit C., quid fieri placeret, ostendi Ci.; z de: de his partibus primum ostendendum est Corn. o teh delih moramo najprej izreči svoje mnenje; abs.: sed aliter atque ostenderam facio Ci.; kot vrinjeni stavek: uti supra ostendimus ali ut ostendimus supra N. — Od tod subst. pt. pf. ostentum -ī, n

1. čudežno znamenje (ki kaže na prihodnost), čudežna reč, čudežna stvar, čudež, čudo: L., Ph., Petr., Aur., Val. Max., Suet., magnorum periculorum metus ex ostentis portenditur Ci., ostenti prorsus genus Iust., scis Appium censorem hic ostenta facere Caelius in Ci. ep. da vzbuja tukaj velik strah.

2. pošast, nakaza, spaka: verebar, ne velut monstrum ostentumque me obtruncatum volturiis pabulum redderent Ap.; v nravnem pomenu: Vatinius inter foedissima eius aulae ostenta fuit T.

Opomba: Iz sup. debla izpeljane obl. se v klas. lat. nadomeščajo z obl. glag. ostentāre.

ostentō -āre -āvī -ātum (frequ. k ostendere)

1. (ponavljajoče, znova in znova) na(s)proti držati, moliti, pomoliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati), nuditi, ponuditi (ponujati): alicui iugula sua pro capite alicuius Ci., alterā manu panem Pl., Tydiden O. pred oči postaviti (za zgled).

2. kazati, pokazati, prikaz(ov)ati, razkaz(ov)ati, na ogled postaviti (postavljati): L., V., T. idr., capillum passum ostentant matres C., Germanici liberos Suet.; kot voj. t.t. (z namenom groziti sovražniku) (po)kazati, razkaz(ov)ati: equitatum iniciendi terroris causā C.; poseb. ponašajoč se kazati: cicatrices suas Ter., spolia Curiatiorum L., equum armaque capta L.; od tod occ.
a) bahati se, ponašati se s čim, širokoustiti se, hvali(sa)ti se: Corn., Gell. idr., prudentiam Ci.; v enakem pomenu tudi se o.: se inani simulatione C.
b) širokoustno sklicevati se na koga (kaj): Ambiorigem C., aetatis honorem C.

3. metaf.
a) pred oči postaviti (postavljati), nuditi, ponuditi (ponujati), obljubiti (obljubljati), obetati: sociis spem pro re L., mercedem ex praedā L., praemia, praedam S., agrum Ci., occasio mihi ostentata Ter., nova iura Cappadociae ostentata magis quam mansura T. bolj navidezno kot trajno dane; occ. groziti, pretiti komu s čim: defensoribus formidinem S., caedem Ci., bellum Plin. iun.
b) (po)kazati, na dan (svetlo) da(ja)ti, izraziti (izražati), razode(va)ti: Plin. iun., Suet. idr., ubi ostentes tuam patientiam Ci., posteritati te ostentes oportet Ci.
c) izjaviti (izjavljati), razložiti (razlagati), dokaz(ov)ati, izprič(ev)ati: ostentavi tibi me istis esse familiarem Ci. ep., cotidiano sermone quaedam frequentius et notabiliter usurpasse eum, litterae ipsius autographae ostentant Suet., ostentans, quanta eos in postremum a plebe Romana, maneret invidia Suet.
d) kazati na kaj, dati slutiti na kaj, pričati o čem: vires (moč) autem veteres earum urbium hodieque magnitudo ostentat moenium Vell., numnam caelatus in manu dextrā scyphus … artem ostentat Mentoris? Varr.

ost|er [ó] (-ra, -ro) scharf, kot britev: messerscharf; (precizen) fein, pri razlikovanju: haarscharf; svetloba: grell; (negladek) [rauh] rau; odgovor ipd.: scharf, geharnischt; padec: schroff; konica: spitz, spitzig, spitz zulaufend; zima, mraz: streng, bitter; klima: [rauh] rau; pogajalec ipd.: hart, knallhart; dim: beißend
oster jezik eine spitze Zunge
oster ovinek der Knick, na cesti: die Spitzkehre
oster pogled scharfe Augen, der Falkenblick
oster sluh scharfes Gehör
ostra barva die Schockfarbe
ostra krtača die Kratzbürste
ostra senca der Schlagschatten
ostra slika ein scharfes Bild
biti ostrega vonja stechend riechen
pokazati v ostri luči figurativno scharf beleuchten
z ostrim … scharf-, spitz-
(pogledom scharfsichtig, jezikom scharfzüngig, spitzzüngig, robom scharfkantig)
ostro omejen snop, žarek: scharf gebündelt, od česa drugega: scharf abgesetzt von
streljati z ostro municijo scharf schießen (tudi figurativno)

ostrog|a [ó] ženski spol (-e …) der Sporn (tudi rastlinstvo, botanika, živalstvo, zoologija, letalstvo)
z ostrogami cvet: gespornt
ostroge množina Sporen množina

osvojit|ev ženski spol (-ve …) ozemlja, z bojem: die Eroberung, ponovna: Rückeroberung, Wiedereroberung; gore, vrha: die Ersteigung, prva: Erst-Ersteigung; snovi, predmeta, lastnine: die Aneignung (tudi pravo)

ošin|iti (-em) streifen (tudi figurativno)

otročarij|a ženski spol (-e …) das Kinderspiel (tudi figurativno), die Kinderei

otrošk|i [ó] (-a, -o) kindlich; (otročji) kindhaft, kindisch; Kinder- (avtomobil das Kinderauto, čevelj der Kinderschuh, dodatek der [Kinderzuschuß] Kinderzuschuss, das Kindergeld, die Kinderbeihilfe, glasek die Kinderstimme, grob das Kindergrab, jedilni pribor das Kinderbesteck, krožnik der Kinderteller, sedež der Kindersitz, smeh das Kinderlachen, stolček der Kinderstuhl, svet die Kinderwelt, voziček der Kinderwagen, zbor der Kinderchor, bolezen die Kinderkrankheit, igra das Kinderspiel, oblačila Kindersachen množina, die Kinderkleidung, Kinderbekleidung, risba die Kinderzeichnung, soba das Kinderzimmer, sanje der Kindertraum, gledališče das Kindertheater, pohištvo Kindermöbel množina, prijateljstvo die Kinderfreundschaft, vera der Kinderglaube)
otroška ritka der Kinderpopo (tudi figurativno)

out² [áut] prislov

1.
ven, iz (tudi v zvezi z glagoli: to go out iti ven, to die out izumreti)

2.
zunaj, zdoma (he is out zunaj je, ni ga doma)

3.
ne na delu (a day out prost dan)

4. vojska
na (bojnem) polju
navtika na morju

5.
ne v zaporu (out on bail na svobodi proti kavciji)

6.
priobčen (knjiga the book came out in June)
predstavljen javnosti (dekle)

7.
odkrit (the secret is out tajna je prišla na dan)

8. šport
zunaj, ven, ne v igri, izven igrišča; (boks) knockoutiran

9. politika
ne v vladi (the democrats are out)

10.
ne v vaji (my fingers are out)

11.
porabljen, ne na zalogi (the potatoes are out)

12.
do kraja, čisto (to hear s.o. out koga do kraja poslušati, tired out čisto izčrpan)

13.
izpahnjen (roka), ki preplavlja (reka)

14.
napačen, zmoten (his calculations are out njegovi računi so napačni)

15.
dan v najem (zemlja), izposojen (knjiga)

16.
jasno, glasno (to laugh out glasno se zasmejati, speak out! govori glasneje!, povej že jasno in glasno!)

17. aeronavtika
končan (pogovor)

18.
razno

out and out popolnoma, docela
out and about (zopet) na nogah, pokonci
out and away daleč (najboljši itd.)
to be out miniti, ne biti v modi, biti na izgubi, biti zunaj, ne biti doma, ne priti v poštev, iziti (knjiga), ne goreti, biti ugašen
that is out! ne pride v poštev!
to be out in a thing motiti se
to be out for s.th. iskati kaj, zavzeti se za kaj
to be down and out na nič priti
to be out with s.o. ne biti več prijatelj, biti hud na koga
to have it out with s.o. razčistiti stvar s kom
we had an evening out zvečer smo šli ven
out at heels reven
out at elbows revno oblečen
out on a limb izpostavljen
way out izbod
the workers are out delavci stavkajo
out with him! ven ga vrzi!
ekonomija to insure out and home zavarovati za pot tja in nazaj

ovčic|a¹ ženski spol (-e …) das Schäfchen (tudi figurativno), das Schäflein