Franja

okras|ek moški spol (-ka …) der Schmuck (okenski Fensterschmuck, božični Weihnachtsbaumschmuck, Christbaumschmuck); na zgradbi, pri pisavi ipd.: der Schnörkel (tudi figurativno); die Ausschmückung, die Verzierung (robni Randverzierung); predmet: der Schmuckgegenstand
brez okraskov (preprost) schnörkellos

okrínkati masquer

okrinkati se se masquer (tudi figurativno); figurativno se déguiser, se travestir, prendre le masque de, se couvrir du voile de quelque chose

oksidacija samostalnik
kemija (kemijska reakcija) ▸ oxidációPri sestavljanju zdravju koristnega jedilnika moramo upoštevati tudi snovi, ki preprečujejo oksidacijo, t. i. antioksidante. ▸ Az egészséges étrend kialakításakor az úgynevezett antioxidánsokat, az oxidációt gátló anyagokat is figyelembe kell venni.Gnilo grozdje ne pomeni samo zmanjšanje pridelka, gniloba namreč razvije encime, ki pospešujejo oksidacijo mošta. ▸ A rothadt szőlő nemcsak a terméshozamot csökkenti, a rothadás ugyanis olyan enzimeket is fejleszt, amelyek felgyorsítják a must oxidációját.Povezane iztočnice: oksidacija vina

okús taste; flavour; savour

po mojem okúsu to my taste
prijeten okús a pleasing taste
slasten okús relish, flavour
brez okúsa tasteless, insipid, flat, unsavoury, figurativno without taste
človek dobrega okúsa a man of taste
to je stvar okúsa it is a matter of taste
vsak po svojem okúsu everyone to his fancy
okúsi so različni there is no accounting for tastes, tastes differ
imeti okús po to taste of
imeti sladek okús to taste sweet
to vino ima okús po sodu this wine tastes of the cask (ali has a tang of the cask)
pustiti slab okús v ustih (tudi figurativno) to leave a bad taste in the mouth
ta film kvari okús občinstva that film corrupts public taste

okvarjenost ženski spol (-i …) die Schädigung, der Schaden (tudi medicina)

olajša|ti (-m) lajšati erleichtern, leichter machen; komu kaj: [leichtmachen] leicht machen (tudi figurativno); bolečine: mildern, lindern
olajšati se sich erleichtern, figurativno seinen Kummer abladen, sich (seinen Kummer) von der Seele reden/schreiben, sich den Kummer vom Herzen reden
olajšati si vest sein Gewissen erleichtern
olajšati si srce pri kom: (jemandem) sein Herz ausschütten

Olbia -ae, f (Ὀλβία = blaženo [srečno] mesto) Ólbija

1. mesto na skrajnem severovzhodnem delu obale Sardinije z edinim dobrim pristanom ob tem obrežju (zdaj Terranova): Ci. ep., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Olbiēnsis -e ólbijski, iz Ólbije: ager L., epistula Ci. ep.

2. mesto v Bitiniji, pozneje imenovano Nicaea: Plin. — Od tod adj. Olbiānus 3 ólbijski, pri Ólbiji: sinus Mel. (zdaj vzhodni del zaliva Ismit)

3. mesto na obrežju narbonske Galije, kolonija Masilije: Mel.

4. mesto v evropski Sarmatiji ob reki Hipanis, miletska kolonija, po Plin. imenovano tudi Olbiopolis (Olbiópolis, Olbiópola) in Miletopolis (Miletópolis, Miletópola, zdaj Kudak blizu Okzakova): Mel.

oleitās (oletās) -ātis, f (olea) pobiranje oliv: qui oleam legerint, omnes iuranto ad dominum aut ad custodem sese oleam non subripuisse neque quemquam suo dolo malo ea oleitate ex fundo L. Manli Ca.; tudi stiskanje oliv: ubi vindemia et oletas facta erit, praela extollito Ca.

olimpiada samostalnik
1. (olimpijske igre) ▸ olimpiaV primeru poraza se bodo Slovenci poslovili od možnosti nastopa na olimpiadi v Pekingu. ▸ Vereség esetén a szlovének elbúcsúznak a pekingi olimpiai fellépés lehetőségétől.
Sopomenke: olimpijske igre
Povezane iztočnice: poletna olimpiada, zimska olimpiada, specialna olimpiada

2. zgodovina (tekmovanje v stari Grčiji) ▸ olimpia
Sopomenke: olimpijske igre

3. (večje tekmovanje) ▸ olimpiaNa mladinski gasilski olimpiadi so bili tudi naši pionirji. ▸ Az ifjúsági tűzoltó olimpián a serdülőink is részt vettek.
Sopomenke: olimpijske igre
Povezane iztočnice: šahovska olimpiada

Olisīpō (tudi Olys(s)īppō: Varr., Ulysīppō: Mel.) -ōnis, m Olizípon (Ulizípon), mesto v Luzitaniji ob desnem bregu Taga (zdaj Lizbona): Plin. — Od tod adj. Olisīpōnēnsis -e olizipónski: Plin.

oltre

A) avv.

1. onstran, preko:
andare troppo oltre pren. iti čez; prekoračiti mero
farsi oltre iti, stopiti naprej

2. dlje (časovno):
non è il caso di aspettare oltre ne kaže čakati dlje
essere oltre negli anni, nell'età biti v letih

B) prep.

1. onstran, prek, čez:
oltre la strada prek ulice, čez cesto
oltre ogni limite, ogni dire pren. čez vsako mero
paesi oltre cortina hist. dežele onkraj železne zavese

2. več kot (časovno):
aspetto oltre un'ora čakam že več kot uro

3. poleg, povrh:
oltre il vitto e l'alloggio pagano anche gli extra poleg hrane in stanovanja plačajo tudi posebne izdatke

4.
oltre a razen

olus (pravilneje holus, stlat. helus) -eris, n bot. zelenjava, zelenjad, zelje, ohrovt, repa idr.: Ca., Varr., Col., Plin. idr., olus decoquere, prandere H.; poseb. olus atrum (gen. oleris atri) n: Col. = atrum olus (holus): Pl. = olus pullum: Col., pisano tudi skupaj: olusātrum (holusātrum) -ī, n divja zelena (Smyrnium olusatrum Linn.); gl. olusātrum.

Opomba: Heterocl. gen. pl. holerorum: Luc. ap. Non., heterocl. abl. pl. oleris: Ca.

Olympia -ae, f (Ὀλυμπία) Olímpija, Zevsu posvečena pokrajina v Elidi pri Pizi ob Alfeju, z gaji, žrtveniki, poslopji, zlasti s krasnim Zevsovim svetiščem, v katerem je stal sloveči Zevsov kip, ki ga je izdelal Fidija, prizorišče olimpijskih iger: Varr., Ci., L., Corn. — Od tod adj. Olympiacus 3 (Ὀλυμπιακός) olímpijski: Iust., Suet., palma V. ali Olympicus 3 (Ὀλυμπικός): Sen. tr., pulvis H. ali Olympius 3 (Ὀλύμπιος): L., Mel., Plin., Vitr., Iuppiter Olympius Ci. idr., ludi Olympii Plin.; subst. Olympius -iī, m Olímpijski, častni priimek znamenitih mož, npr. Perikla: Plin., Val. Max., na novcih tudi rimskih cesarjev, npr. Hadrijana, Komoda idr.; Olympium -iī, n Olímpij = svetišče olimpijskega Zevsa (Jupitra), potem tudi sicilsko mestece s svetiščem tega boga: L., Vitr.; Olympia -ōrum, n (sc. certamina ali sollemnia, gr. τὰ Ὀλύμπια sc. ἱερά) olímpijske bojne igre, olímpijske tekme: Olympiorum sollemne ludicrum L., ad Olympia proficisci Ci., Olympiorum victoria Ci., Olympia vincere Enn. ap. Ci., Vitr. zmagati na olimpijskih (bojnih) igrah = gr. Ὀλύμπια νικᾶν, tako tudi: Olympia magna (v nasprotju z manjšimi igrami, ki so potekale kje drugje) coronari H. na olimpijskih igrah. —

2. subst. Olympias -adis, f (Ὀλυμπίας) olimpiáda, doba štirih let; po preteku teh so znova obhajali olimpijske igre; od tod grško štetje let, ki se začenja z letom 776: Ci., Vell.; pesn. = petletje, petletna doba: Mart., in Scythiā nobis quinquennis Olympias acta est O.; Olympiēum -ēī, n (Ὀλυμπίειον) Olimpiêj(on) = svetišče olimpijskega Zevsa: Vell.; Olympionīcēs -ae, m (Ὀλυμπιονίκης) olimpioník, olimpijski zmagovalec, zmagovalec na olimpijskih igrah: Ci.; atrib.: Olympionicae equae Col. kobile zmagovalke na olimpijskih igrah.

omahn|iti (-em)

1. das Gleichgewicht verlieren

2. fallen (tudi figurativno)

omble [ɔ̃bl] masculin

omble chevalier zlatovščina (riba) (tudi ombre-chevalier masculin)

oméčiti òmēčīm (se)
1. zmečkati (se)
2. zdrozgati (se): omečiti grožde
3. omehčati (se): ove riječi omečile bi njihova srca; i kamen bi omečio tudi kamen bi se omehčal

omelette [ɔmlɛt] féminin omleta; vrsta cvrtnjaka; familier (po nesreči) razbita jajca

omelette aux champignons, aux confitures, aux fines herbes, au jambon omleta z gobami, z marmelado, z aromatičnimi zelišči, z gnatjo
tant de bruit pour une omelette toliko hrupa za (prazen) nič
faire l'omelette (figuré) po nesreči razbiti jajca
on ne peut pas faire une omelette sans casser des œufs (figuré) za dosego cilja je treba tudi kaj žrtvovati

omeníti mentionner, faire mention de quelque chose, citer; signaler, rappeler

omenjeni le dit
spodaj omenjeni mentionné ci-dessous (ali plus bas)
zgoraj omenjeni susmentionné, sus-mentionné, mentionné ci-dessus (ali plus haut), susdit
ne omeniti ne pas mentionner
ne omeniti česa passer quelque chose sous silence, se taire sur quelque chose
(tudi) besede ne omeniti ne dire mot
ne morem si kaj, da ne bi omenil je ne peux me retenir de mentionner (ali signaler)
mimogrede omeniti mentionner (ali citer) en passant

omeníti mencionar; hacer mención de

ne omeniti dejar de mencionar
(tudi) besede ne omeniti no decir ni palabra
da ne omenjam ... por no hablar (de)...
ne morem si kaj, da ne bi omenil ... no puedo dejar sin mencionar...

o-mittō -ere -mīsī -missum (nam. *ommittō iz ob-mittō)

1. proč zagnati, odvreči (odmetavati), pustiti (puščati), spustiti (spuščati), izpustiti (izpuščati), od sebe, stran izpustiti (izpuščati): arma L., pila C., genua Pl., habenas T., omitte me Ter. pusti me v miru, omitte mulierem Ter., o. animum Pl. dušo spustiti = umreti; occ.: o. maritum T. zapustiti.

2. metaf.
a) popustiti (popuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), izogniti (izogibati) se česa, čemu, slovo da(ja)ti, odpoved(ov)ati se čemu: Ter., Varr. fr., curam provinciarum N., pietatem et humanitatem, voluptates, timorem Ci., spem Iust., Pompei sequendi rationem C. ali navigandi in Aegyptum consilium L. opustiti (svoj) sklep, obsidionem C. (za)ustaviti, ducum officia Iust., omnibus rebus omissis O. potem ko so vnemar pustili vse drugo, omissis hostibus Iust. ne da bi se zmenil za sovražnike, scelus impunitum o. L. pustiti nekaznovan, ne kaznovati, v enakem pomenu tudi: noxiam o. Ter., nihil inexpertum o. Cu. vse poskusiti; z inf. nehati: Iust., omittatis recordari Ci., omitte mirari opes Romae H., omittat urgere Ci. naj neha tiščati (pritiskati) na nas = naj ne tišči več v nas, iam omitto iratus esse Pl. zdaj se nočem več jeziti; non o. s quominus ne opustiti (opuščati), ne zamuditi (zamujati) (z inf.): hostis non omissurus, quominus expeditus incompositos in agmine aggrederetur T.; occ. α) v neprid (škodo) pustiti (puščati), zamuditi (zamujati), ne izkoristiti (izkoriščati), ne izrabiti (izrabljati): tempus C., occasionem Ci., navigationem Ci. ep. β) izpred oči (iz vida) spustiti (spuščati): hostem, Galliam L.
b) ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne gledati na kaj, ne vzeti (jemati) v poštev (misel), preskočiti (preskakovati), zamolč(ev)ati: innumerabiles viros, illa vetera Ci., pleraque differat et praesens in tempus (za zdaj) omittat H., o. de reditu ali de me (sc. dicere) Ci.; pogosto kot vrinjeni stavek ut … omittam ne glede na ..., da molčim o ...: ut omittam Philippum N., ut omittam cetera, quae … Ci., ut omittam, quod … certe Lact.; z odvisnim vprašalnim stavkom: omitto, quid fecerit Ci. — Od tod adj. pt. pf. omissus 3 nemaren, neskrben, malomaren, brezbrižen: animo esse omisso Ter., ne ab re sint omissiores paulo Ter. da ne bi bili pri zadevi preveč malomarni.