Franja

Zadetki iskanja

  • enthousiasmant, e [ɑ̃tuzjasmɑ̃, t] adjectif navdušujoč
  • entiché, e [ɑ̃tiše] adjectif zaverovan, zagledan (de quelque chose v kaj); obseden (de od); zavzet (de za)

    il est entiché de sport šport ga je obsedel
    être entiché de ses opinions trdovratno se držati svojih naziranj
  • entouré, e [ɑ̃ture] adjectif obkrožen, obdan (de od); figuré iskan, občudovan

    un homme très entouré človek, za katerega se (ljudje) pulijo
  • entraînant, e [ɑ̃trɛnɑ̃, t] adjectif privlačen; ki (koga) potegne za, s seboj

    musique féminin entraînante privlačna glasba
  • entrant, e [ɑ̃trɑ̃, t] adjectif vstopajoč, nastopajoč; na novo vstopajoč (učenec); novo nameščen (uslužbenec)

    députés masculin pluriel entrants novo izvoljeni poslanci
    les entrants et les sortants vstopajoči in odhajajoči
  • entrare

    A) v. intr. (pres. entro)

    1. vstopiti, vstopati:
    entrate! entrate! naprej!
    entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
    entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
    poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
    entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat

    2. pren. vtikati se:
    smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo

    3. iti, stati; vriniti se:
    il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
    il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
    entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
    è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
    c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
    un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo

    4. stopiti, iti v:
    entrare in magistratura iti v sodstvo
    entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
    entrare in convento, in religione pomenišiti se

    5. pren. začeti:
    entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
    entrare in argomento iti k stvari
    entrare in ballo, in gioco vmešati se
    entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
    entrare a dire, a parlare spregovoriti
    mi entrò la paura zbal sem se
    entrare in agonia stopiti v agonijo
    entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
    entrare in bestia pobesneti
    entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
    entrare in vigore stopiti v veljavo
    entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last

    B) m začetek (časovnega obdobja):
    sull'entrare della primavera na začetku pomladi
  • entrata f

    1. vhod, vstop:
    all'entrata ob vstopu
    dazio d'entrata vstopna carina
    entrata libera prost vstop
    entrata di servizio službeni vhod
    entrata principale, laterale glavni, stranski vhod

    2. začetek, pričetek, vstop:
    entrata in guerra vstop v vojno
    l'entrata della messa začetek maše
    entrata in vigore stopanje v veljavo

    3. ekon. dohodek, iztržek, prejemek:
    entrate e uscite prejemki in izdatki
    imposta generale sull'entrata prometni davek
  • entrecoupé, e [-kupe] adjectif večkrat prekinjen
  • entrelardé, e [-larde] adjectif

    viande féminin entrelardée meso, ki vsebuje mastne dele
  • entreprenant, e [-prənɑ̃, t] adjectif podjeten; drzen (do žensk)
  • entretenu, e [ɑ̃trətənü] adjectif vzdrževan, v dobrem stanju; (oseba) preskrbljen
  • entrouvert, e [ɑ̃truvɛr, t] adjectif na pol odprt, priprt

    laisser la porte entrouverte pripreti, prisloniti vrata
  • enturbanné, e [ɑ̃türbane] adjectif pokrit s turbanom
  • entusiasta

    A) agg. (m pl. -ti)

    1. navdušen:
    è entusiasta per la pittura moderna navdušuje se za moderno slikarstvo

    2. zelo zadovoljen in vesel:
    sono entusiasta dei tuoi risultati sportivi zelo sem vesel tvojih športnih dosežkov

    B) m, f entuziast, navdušenec, navdušenka
  • ēnūbō -ere -nūpsī -nūptum poročiti se, (o)možiti se iz svojega rodu ali stanu, iz mesta: enubere sinendo e patribus (iz patricijskega stanu) L., Verginiam … , quod e patribus enupsisset, sacris arcuerant L.; abs.: extra filias, quae enupsissent (namreč iz enega mesta v drugo) L.
  • ēnucleō -āre -āvī -ātum in nucleus)

    1. izkoščičiti: oliva enucleata Plin. Val., enucleatae bacae iuniperi Marc.

    2. pren. razjasniti (razjasnjevati), razložiti (razlagati): rem Ci., ista omnia Gell.; occ. skrbno izbrati, nadrobno razpravljati kaj: acu quaedam enucleata argumenta Ci. izmodrovani, non enucleata suffragia Ci. ne s previdnim izborom, ne iz golega prepričanja oddani glasovi, haec nunc enucleare non ita necesse est Ci.; pt. pf. subst. neutr. pl.: ex diversis auctoribus enucleata collegi Veg. cvet. Adj. pt. pf. ēnucleātus 3, adv. -ē, jasen in preprost, trezen: genus (dicendi) enucleatum Ci., est enim plenius quam hoc enucleatum (genus) Ci., enucleate facere Ci., enucleate disputant Stoici Ci.; adv. komp. ēnucleātius: Aug., Cass., superl. ēnucleātissimē: Aug.
  • envahissant, e [ɑ̃vaisɑ̃, t] adjectif napadajoč; vsiljiv; preplavljajoč
  • enveloppant, e [ɑ̃vlɔpɑ̃, t] adjectif ovijajoč, obdajajoč; figuré prilizujočse, očarljiv, zapeljiv

    mouvement masculin enveloppant (militaire) obkoljevanje (sovražnika)
  • envenimé, e [ɑ̃vnime] adjectif zastrupljen; figuré zloben, strupen; inficiran

    haine féminin envenimée strupeno sovraštvo
    plaie féminin envenimée zastrupljena, inficirana rana
  • enviné, e [ɑ̃vine] adjectif dišeč po vinu (sod)