Franja

povêlje orden f ; mandato m

dati povelje za ... dar orden de...
zaporno povelje mandato de arresto

pove|zati [é] (-žem)

1. snop, balo: schnüren, binden, zusammenschnüren, zusammenbinden, [aneinanderbinden] aneinander binden; v snop ipd.: einbinden in
povezati v snop büscheln; einschnüren, z žico: drahten, z verigo: zusammenketten; z obročem: einreifen, umreifen

2. (sklopiti) verkoppeln, koppeln (z an), [aneinanderkoppeln] aneinander koppeln; z vijaki: [aneinanderschrauben] aneinander schrauben; (dati skupaj) zusammenfügen

3. (narediti povezavo) verbinden; s cevmi: verrohren; mrežasto: elektrika, tehnika vernetzen; (premostiti) überbrücken

4. medicina verbinden, bandagieren, (fiksirati navzgor) hochbinden

5. figurativno in Verbindung bringen, verknüpfen, stavek z drugim: beiordnen; misli: zusammenfügen

povezovati (-ujem) povezati verbinden, binden; (dati skupaj) [aneinanderlagern] aneinander lagern, zusammenfügen, (zvezati) zusammenbinden; (vzpostaviti povezavo) in Beziehung/Zusammenhang bringen, miteinander verknüpfen

povòd cause, reason, occasion; inducement (za to)

dati povòd to occasion, to give occasion (za kaj for something)
ni povòda za bojazen (za jezo) there is no need ali call to be afraid (to be angry)
biti povòd za kaj to be the reason for something
brez povòda for no reason
najmanjši povòd the slightest motive
nikoli nismo imeli najmanjšega povòda za pritožbo we never had the least reason to complain
imeti povòd za to have occasion to...

povòd (vzrok) cause ženski spol ; sujet moški spol , occasion ženski spol , motif moški spol , raison ženski spol

dati povod fournir matière (ali occasion) à quelque chose (ali quelqu'un), donner lieu à quelque chose, donner naissance à quelque chose, prêter à quelque chose, figurativno procurer
brez (kakega) povoda sans (aucun) motif (ali sujet)
dati povod za donner prise à, donner sujet à
dati povod za kritiko prêter (ali donner prise) à la critique, donner le flanc à la critique
da(ja)ti povod za smeh prêter à rire
ni povoda, da bi se hvalili il n'y a pas de quoi être fier
njegovo vedenje daje povod za številne pripombe sa conduite donne lieu à bien des commentaires

povòd (-óda) m motivo, movente, occasione, cagione, pretesto, materia; ansa; ekst. addentellato:
povod za zločin il movente del delitto
pren. povod za vojno, za spor casus belli
žalitev je povod za nove žalitve un'offesa è causa di nuove offese
dati povod za opravljanje dare pretesto alla maldicenza
iskati povod za opravičilo cercare un appiglio per giustificarsi
dati povod za sumničenje dare materia a sospetti
dati tehten povod dare, fornire un valido pretesto

povòd motivo m ; razón f (za para) ; (vzrok) causa f

brez kakega povoda sin ningún motivo
dati povod za dar motivo (ali pie) para, dar ocasión (ali lugar) a
izkoristiti povod za aprovechar la ocasión para (nedoločnik)

povódec (za konja) cabestro m

dati na povodec encabestrar

povračilo škode srednji spol der Schadenersatz, die Wiedererstattung
dati povračilo škode Ersatz leisten
obveznost povračila škode die Ersatzpflicht

povúći povúčēm, povúci, povúkoh pȍvūče, pòvūkao povúkla
I.
1. potegniti: povući kola; povući jedan dim iz cigarete; povući koga za sobom, koga u bezdan; povući kočnicu potegniti zavoro; povući vodu u klozetu; povući novčanice iz opticaja; povući kraći kraj potegniti krajši konec, biti na slabšem; povući nogu začeti, dati pobudo, pokreniti, potegniti koga za seboj; povući posmrtno zvono naznaniti smrt koga
2. preklicati: povući naredenje preklicati ukaz; povući molbu, prijedlog, predlog, optužbu, naredbu
3. ekspr. potegniti: povući koga za nos
4. ekspr. potegniti, napiti se: on je dobro povukao
5. povući jarak izkopati jarek; povući zaključak skleniti; povući okidač, oroz sprožiti; povući pogled, oči umakniti pogled, oči; povući rogove popustiti; povući koga za jezik potegniti koga za jezik, izzvati koga k besedi; to će povući dalekosežne posljedice to bo imelo daljnosežne posledice; povući koga pred sud pritirati koga na sodišče, pred sodnika
II. povući se
1. potegniti se
2. umakniti se: vojska se povukla; povući se iz javnog života; ona se na neko vrijeme povukla na selo; sasvim se povukao od svijeta čisto se je zaprl vase

pozlatíti dorer

dati pozlatiti okvir faire dorer un cadre
znova pozlatiti redorer

požar moški spol (-a …) das Feuer, das Großfeuer, der Brand, katastrofalen: die Brandkatastrophe; -brand (gozdni Großbrand, Waldbrand, rudniški Grubenbrand, sobni Zimmerbrand)
travniški požar das Lauffeuer
požar, ki je povzročil škodo das Schadenfeuer
(ogenj) die Feuersbrunst
znak za požar der Feueralarm
dati znak za požar Feueralarm geben/schlagen
… požara Feuer-, Brand- (javljalnik der Feuermelder, die Feuermeldeanlage, nevarnost die Brandgefahr, Feuergefahr, mesto die Brandstelle, namerno netenje die Brandstiftung, preprečevanje die Feuerverhütung, škoda zaradi požara der Feuerschaden, vzrok Brandursache, žarišče der Feuerherd, gašenje die Feuerlöschung, preprečevanje die Brandverhütung)
zaščita pred požarom der Feuerschutz
ki zadržuje širjenje požara feuerhemmend
zavarovan za primer požara feuerversichert

prae (stlat.
a) prai; prim. skr. purā́ pred, purḗ nato, gr. παραί = sl. pri, got. faúra = stvnem. fora = nem. vor; gl. tudi per;
b) pre [prim. prehendo];
c) pri: pri antiqui pro prae dixerunt Fest.; prim. lat. prior; s prae sor. so tudi praep. per, pro, per, praeter [ki je komp. k prae], gr. παρά, περί, πρό, osk. prai, umbr. pre(-) pred)

I. adv. naprej: i prae, abi prae Pl., Ter.; pren.: prae quam (praequam) ali prae ut (praeut) v primerjavi s tem, kako … , v primeri s tem, da … , proti temu, kako … , proti temu, da … : nihil hoc est praequam alios sumptus facit Pl., ludum iocumque dicet illum alterum praeut huius rabies quae dabit Ter. v primerjavi s tem, kako bo ta šele besnel = proti besnosti tega človeka. Kot predpona = spredaj, na koncu, na čelu: prae-acutus, prae-fringo, prae-cēdo, prae-rumpo, prae-sum, prae-ficio.

2. spredaj, naprej, mimo: prae-eo, (prim. zgoraj: i prae, abi prae Pl., Ter.), prae-fero, prae-mitto, prae-dico, prae-fluo, praeceps idr.

3. pred (časom), predčasno: prae-canus, prae-maturus.

4. pred drugimi, mimo drugih, v primerjavi z drugimi ali proti drugim; od tod zelo, silno (izjemno, res, nadvse), pre-: prae-clarus, prae-dives, prae-durus, prae-fidens, prae-gravis, prae-dico, prae-sto. idr. Drugi del sestavljenke pogosto oslabi (prim. praecīdo, praeficio, praefringo) ali pa se skrči (prim. praeco iz prae-dīcō). —

II. praep. z abl.

1. pred: Pl., Lucr., Col., Ap. idr., prae se agere armentum L., pugionem prae se tulit Ci. je pred seboj držal, singulos prae se inermes mittere S., prae manu Pl., Ter. ali prae manibus Gell. pred roko (rokami), na roki (rokah), pri roki (rokah); pren.: prae se ferre kazati, na ogled dati (postaviti, postavljati), (po)kazati kaj, (po)kazati se, (po)bahati se, (po)hvaliti se, ponašati se (s čim): cruentis manibus scelus prae se ferens et confitens Ci., ego semper me didicisse prae me tuli Ci.; v istem pomenu tudi prae se gerere Ci., Corn. ali declarare Cat.

2. metaf.
a) v primerjavi z, proti; mimo: Ter., S. fr., Atticos prae se paene agrestes putat Ci., Gallis prae magnitudine corporum suorum brevitas nostra contemptui est C., omnes prae illo parvos futuros N., prae omnibus unus V. več kot vsi.
b) vzročno, toda le v nikalnih stavkih od, zaradi: Ter., reliqua prae lacrimis scribere non possum Ci., nec loqui prae maerore potuit Ci., vix sibimet ipsi prae necopinato gaudio credentes L., solem prae iaculorum multitudine et sagittarum non videbitis Ci.

Opomba: Kot solecizem praep. z acc.: in capricorno aerumnosi, quibus prae mala sua cornua nascuntur Petr., scimus te prae litteras fatuum esse Petr.

prae-lībō -āre (prae in lībāre)

1. prej pokusiti (in potem podati drugemu), natočiti, postreči s čim: nectar Stat., breviorem urnulam Fulg., tunc innuba Manto exceptum pateris praelibat sanguen Stat. izliti kot pitno daritev.

2. metaf.: pectora visu Stat. (po)nuditi očem, dati (ponuditi) na ogled, his praelibatis Macr., praelibante Hymenaeo M.

praestātiō -ōnis, f (praestāre)

1. dajanje varnosti, porokovanje, poroštvo, jamčenje, zagotovilo, zagotavljanje: Paul. (Dig.), Icti., ut ad praestationem scribant Sen. ph. v zagotavljanje resnice.

2. dajanje tega, kar je treba dati, davščina, dajatev, izpolnjevanje obveznosti, plačevanje: vectigalium Icti., remittemus vobis praestationes multas Vulg.

prae-tendō -ere -tendī -tentum (prae in tendere)

1. (po)moliti, iztegniti (iztegovati), stegniti (stegovati): et sunt alia dictu minora: sed ubi visum in eo praetendit? Plin., propagines e vitibus altius praetentas non succedit Fabius Pictor ap. Gell.

2. pred seboj (po)držati: tela O., hastas dextris V., velamenta manu O., praetenta cuspide O., nec coniugis umquam praetendi taedas V. nikdar nisem (javno) kazal plamenic soproga = nikdar nisem zahteval zakonitega zakona.

3. spredaj (pred čim, pred kaj) razpeti (razpenjati), spredaj razprostreti (razprostirati), spredaj potegniti (potegovati, potezati): cilicia L., vestem ocellis O., saepem segeti V.; pesn.: muros morti V. proti smrti; metaf.
a) postaviti (postavljati) kaj spredaj (pred) kaj: sermonem decreto L., offirmare animum auribusque praetendere Plin. iun. tako rekoč „držati pred ušesi“ = dati mu premoč (prevlado) nad ušesi; od tod med. praetendi (o krajih) spredaj, pred čim ali ob čem ležati (stati); z dat.: Baeticae praetenditur Lusitania Plin., Sicanio praetenta sinu (dat.) iacet insula contra V., praetenta Syrtibus arva V., quidquid castrorum Armeniis praetenditur T.; abs.: tenue praetentum litus esse L.
b) kot (za) pretvezo (izgovor) navesti (navajati), „pretvesti“ („pretvezati“), izgovoriti (izgovarjati) se: aliquid seditioni L., legatorum decretum calumniae L. z odlokom olepš(ev)ati (zagovarjati), nomen hominis doctissimi suis immanibus moribus Ci. zakrivati (prikrivati, olepševati, lepšati, lepotiti) z imenom, ob simultates, quibus causam partium praetendebat T.; brez dat.: Q., Ap., Paul. (Dig.) idr., fessam aetatem, amicitiam, honesta nomina T.

4. pred (vojaškim) taborom (taboriščem, ostrogom) taboriti (kot straža): Eccl.

Opomba: Nenavaden pt. pf. prae-tēnsus: pozni Eccl.

pránger pillory

dati na pránger to pillory
biti na prángerju to be pilloried

pranj|e srednji spol (-a …) das Waschen, der Waschvorgang, die Wäsche (avtomobila Wagenwäsche, belega perila Weißwäsche, glave Kopfwäsche, las Haarwäsche, motorja Motorwäsche, figurativno možganov Hirnwäsche, Gehirnwäsche, tehnika plina Gaswäsche, volne Wollwäsche, ročno Handwäsche, strojno Maschinenwäsche, suho Trockenwäsche)
faza pranja der Waschgang
možnost pranja die Waschgelegenheit
navodilo za pranje die Waschanleitung
naprava za pranje vetrobranskega stekla die Scheibenwaschanlage
dati v pranje in die Wäsche geben
biti v pranju in der Wäsche sein
z aktivno močjo pranja waschaktiv

práti lavar

prati perilo v lugu colar, hacer la colada
danes peremo hoy tenemos día de lavado
dati prati (v pranje) dar a lavar, enviar a la lavandería
prati glavo komu (fig) dar un jabón a alg
umazano perilo naj se pere doma (fig) la ropa sucia se lava en casa; los trapos sucios deben lavarse en casa

praticare

A) v. tr. (pres. pratico)

1. delati, izvajati:
praticare il bene delati dobra dela
praticare la legge izvajati zakon

2. delati, opravljati poklic; poznati, ukvarjati se:
praticare l'insegnamento učiti
praticare la poligamia poznati mnogoženstvo

3. obiskovati; družiti se (s):
praticare una persona družiti se s kom

4. narediti, napraviti:
praticare un'iniezione dati injekcijo
praticare uno sconto napraviti popust

B) v. intr. družiti se (s), biti domač (s); redno obiskovati:
praticare in un locale redno zahajati v lokal
PREGOVORI: chi pratica con lo zoppo impara a zoppicare preg. kdor se s tatom druži, se nauči krasti