Franja

zêmlja f

1. astr. terra, Terra:
Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
mati zemlja madre terra
star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

2. (površina planeta) terra:
pasti na zemljo cadere a terra
ležati na zemlji giacere per terra
gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
zapuščati zemljo abbandonare le campagne
živeti od zemlje vivere lavorando la terra
navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

6. (planet kot življenjski prostor) terra:
zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

7. (dežela, država) terra, paese:
obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
izravnati kaj z zemljo radere al suolo
izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
kem. redke zemlje terre rare
voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria

zgrabiti koga za jajca frazem
neformalno, grobo (izvajati moč nad kom) ▸ markában tart valakit, szorongatja valaki tökeit
"Ni treba skrbeti," pove Tyler. "Gospod policijski pooblaščenec ne bi smel delati težav," nadaljuje, "zdaj smo ga zgrabili za jajca." ▸ „Ne kell aggódni” – mondja Tyler. „A rendőrfőnök úr nem fog gondot okozni” – folytatja –, „a markunkban van”.

zgrúditi (-im)

A) perf.

1. accasciare, far crollare:
utrujenost človeka zgrudi la stanchezza accascia

2. pren. abbattere, colpire:
če bi to vedela, bi jo zgrudilo se lo sapesse, ne sarebbe colpita

B) zgrúditi se (-im se) perf. refl.

1. accasciarsi, crollare, cadere:
zgruditi se od utrujenosti crollare dalla stanchezza

2. redko appallottolarsi

zíd wall

zíd hiše outer wall
podporni zíd retaining wall
slep zíd (brez oken) blind wall
ločilni, vmesni zíd partition wall
zvočni zíd sound (ali sonic) barrier
pok pri prebitju zvočnega zídu sonic boom
zíd žalovanja (Židov v Jeruzalemu) Wailing Wall
ločiti z zídom od... to wall off from...
ograditi vrt z zídom to wall in a garden
porušiti zíd to raze a wall to (ali to level a wall with) the ground
slikati vraga na zíd (figurativno) to paint the devil on the wall
biti pritisnjen ob zíd (figurativno) to have one's back to the wall
z glavo riniti, siliti skozi zíd (figurativno) to run one's head against a brick wall, to kick against the pricks
hoteti z glavo zkozi zíd (figurativno) to be rash (ali reckless), to attempt impossibilities
udarjati z glavo v zíd to butt (ali to batter) one's head against a brick wall
postaviti ob zíd to place against the wall
postaviti koga ob zíd in ga ustreliti to stand someone against a wall and shoot him
pritisniti koga ob zíd (figurativno) to drive someone into a corner
človek bi se z glavo zaletel v zíd it's enough to make you knock your brains out

zimzelen pridevnik
1. (o rastlini) ▸ örökzöldLovorikovec je zimzelena rastlina, s katero so lahko pozimi na soncu težave. ▸ A babér örökzöld növény, amelynek árt, ha napsütötte területen van télen.
Povezane iztočnice: zimzeleno drevo

2. (dolgo priljubljen) ▸ örökzöldŠtevilne njihove popevke so postale zimzelene in predmet predelav. ▸ Számos daluk örökzöld slágerré vált és feldolgozások tárgya lett.
Tako se je zapisal med tiste zimzelene motocikle, ki bi jih lahko označili kot večne. ▸ Így vált az egyik örökkévalónak nevezhető örökzöld motorkerékpárrá.
Četrtkov večer pa bo namenjen ljubiteljem in ljubiteljicam zimzelene glasbe. ▸ A csütörtök estét az örökzöld zene szerelmeseinek szenteljük.
Ime Ana pa hkrati sodi v skupino zimzelenih, vedno modernih imen. ▸ Ugyanakkor az Anna név az örökzöld, örökké modern nevek csoportjába tartozik.

3. (vedno aktualen) ▸ örökzöldVsebina filma je zimzelena, saj obravnava vrstniško nasilje, zaradi česar je več kot ustrezen tudi za predvajanje po šolah. ▸ A film tartalma örökzöld, hiszen a kortársak közötti erőszakról szól, emiatt pedig különösen alkalmas az iskolai vetítésekre.
Na dnevnem redu danes je tudi že zimzelena parlamentarna tema - čezatlantska vohunska afera. ▸ A mai napirenden szerepel a már örökzöld parlamenti téma is – a transzatlanti kémügy.

4. ponavadi v športnem kontekstu (dober kljub starosti) ▸ örökifjú
Zimzeleni Ole Einar Björndalen je svojo zadnjo sezono med elito začel s svojo 95. zmago v svetovnem pokalu. ▸ Az örökifjú Ole Einar Björndalen 95. győzelmével kezdte utolsó szezonját a világkupa-sorozatban.
Zanimivo bo videti, kaj pripravljajo Japonci na čelu z zimzelenim Noriakijem Kasaijem, ki bo v sezono vstopil star 45 let. ▸ Érdekes lesz látni, mire készülnek a japánok, élükön az örökifjú Noriaki Kasaival, aki 45 évesen kezdi meg a szezont.

zjókati se to weep, to cry, pogovorno to have a good cry

človek bi se zjokal (figurativno) it's enough to make a man cry (ali to make the angels weep)

zlat|o [ó] srednji spol (-a, ni množine) kemija das Gold (belo Weißgold, čisto Feingold, karatno Dukatengold, lomljeno Bruchgold, prano Waschgold, rdeče Rotgold, staro Altgold, v lističih Blattgold, za zobe Zahngold)
kovano zlato gemünztes Gold
nepravo zlato das Flittergold, Rauschgold
obdelano zlato verarbeitetes Gold
zlato v palicah das Barrengold, der Goldbarren
tehtnica za zlato die Goldwaage
izpiranje zlata die Goldwäsche
kepa zlata der Goldklumpen
pariteta na osnovi zlata die Goldparität
vrednost zlata der Goldwert
iz čistega zlata reingolden
iz pravega zlata echtgolden
iz rdečega zlata rotgolden
zlata vreden Goldes wert, goldig
biti zlata vreden nicht mit Gold aufzuwiegen sein, Gold wert sein
dober nasvet bi bil zlata vreden da ist guter Rat teuer
figurativno X ni ravno čisto zlato X ist mit Vorsicht zu genießen
ni vse zlato, kar se sveti es ist nicht alles Gold, was glänzt

zlódej diable moški spol , le Malin

da bi te zlodej! que le diable t'emporte!, va-t-en au diable!
(za) zlodeja! diable!, dame!, diantre!, bigre!, bougre!, fichtre!, sacrebleu!

zlódej (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo

zlódej diablo m

ne izkušaj zlodeja, ne slikaj zlodeja na steno! (fig) no hay que tentar al diablo
da bi te zlodej! fam ¡que caramba!

zlog samostalnik
1. (o govorni enoti) ▸ szótagNekatere zloge torej nevede beremo hitreje, druge pa počasneje. ▸ Tehát egyes szótagokat önkéntelenül gyorsabban, másokat pedig lassabban olvasunk.
Mislim, da bi moral biti naglas na drugem zlogu. ▸ Szerintem a hangsúlynak a második szótagon kellene lennie.

2. (o strukturi snovi) ▸ állagNajustreznejše razmere za pridelavo vrtnin nam omogočajo drobno grudičasti zlog, ki ga ni vedno enostavno doseči. ▸ A zöldségtermesztés legmegfelelőbb feltételeit a porhanyós állagú talaj biztosítja számunkra, melyet nem mindig könnyű elérni.

3. računalništvo (podatkovna enota) ▸ bit

zmágati (sovražnika) to conquer, to defeat, to overcome, to vanquish; to be victorious; to triumph; to carry the day; to gain the upper hand; to come off with flying colours

zmágati težave to surmount (one's) difficulties
zmágati zapreko to surmount (ali to overcome, to master, to conquer) an obstacle
ponižati se, da bi zmagali to stoop to conquer

zmánjkati (-am) | zmanjkováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. venire a mancare, mancare:
zmanjkati komu denarja non aver più soldi
zmanjkati poguma, potrpežljivosti mancare il coraggio, la pazienza
zmanjkalo mu je potrpežljivosti gli è venuta a mancare, gli è mancata la pazienza

2. evf. essere sottratto, rubato; mancare:
spet mu je zmanjkala knjiga gli manca, gli è venuto a mancare, gli hanno rubato un altro libro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. dati injekcijo, da koga ne bi zmanjkalo dare un'iniezione perché qcn. non svenga
čez noč zmanjkati sparire nella notte
pren. zmanjka ga pred težavami quando incontra difficoltà, le elude, pog. se la fa addosso
hitro mu zmanjka sape si stanca presto, ha presto il fiato grosso
zmanjkuje jim tal pod nogami perdono terreno sotto i piedi

B) zmánjkati se (-am se) perf. refl. mancare:
poleti se rib ne zmanjka d'estate il pesce non manca, è abbondante

zmísliti (-im)

A) perf. star. (pomisliti, spomniti se) pensare; ricordarsi:
na otroke bi moral zmisliti dovrebbe pensare ai figli

B) zmísliti se (-im se) perf. refl. (spomniti se, domisliti se) ricordare, ricordarsi; pensare:
skušal si je zmisliti, kaj mu je naročila cercava di ricordare cosa gli aveva commissionato
zmislil se je, da bi se vrnil domov pensò di tornare a casa

zmočiti (zmóčim) [naß] nass machen
ne da bi si zmočil noge trockenen Fußes
zmočiti se [naß] nass werden

znáti (znám) imperf.

1. sapere:
znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
znati tuje jezike sapere le lingue straniere

2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
znati se uveljaviti saper farsi valere
znati živeti saper vivere
kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte

znor|eti [é] (-im) verrückt werden, wahnsinnig werden; den Verstand verlieren
človek bi znorel es ist zum Verrücktwerden

znoréti to become (ali to go) mad (ali insane, crazy); to go off one's head (ali pogovorno off one's rocker); to lose one's mind (ali pogovorno one's marbles)

si znorel? are you out of your senses?
človek bi znorel ob tem! it is enough to drive one mad!
menda nisem znorel, da bi to storil? surely I'm not such a fool as to do that?
je znorel? has he taken leave of his senses?

znoréti devenir fou, perdre la raison (ali l'esprit, la tête, familiarno la boule)

človek bi kar znorel! (figurativno) c'est à en perdre la raison!

znoréti volverse loco; perder el juicio

človek bi kar znorel! (fig) fam ¡es para volverse loco!
znorel bom! fam ¡me vuelvo loco!