Franja

usmerjen [é] (-a, -o)

1. orientiert
matematika usmerjena premica orientierte Gerade
usmerjen (od leve) na desno rechtsläufig
usmerjen (od desne) na levo linksläufig
nasprotno usmerjen gegensinnig
navzgor usmerjen aufsteigend
usmerjeni diagram (puščični diagram) das Pfeildiagramm

2. (obrnjen) gerichtet (auf); (naravnan) ausgerichtet; svetloba: gerichtet
usmerjen k cilju zielgerichtet
(namenski) zweckgerichtet
usmerjena antena die Richtantenne
usmerjeno poslušanje das Richtungshören

3. po idejah: -orientiert, -gerichtet (desno rechtsorientiert, rechtsgerichtet, levo linksorientiert, linksgerichtet, na uspeh erfolgsorientiert, v potrošnjo konsumorientiert, na oblast machtorientiert); (ki ima pred očmi …) -orientiert, -bezogen, -nah (izvozno exportorientiert, praktično praxisorientiert, praxisbezogen, praxisnah, problemsko problemorientiert, tržno/na trg marktorientiert, na predmet gegenstandsbezogen, na sedanjost gegenwartsbezogen, gegenwartsnah, po povpraševanju nachfrageorientiert, v poklic berufsorientiert, berufsbezogen, v rast wachstumsorientiert, v študij studienorientiert, v znanost wissenschaftsorientiert)
usmerjen v prihodnost [vorwärtsweisend] vorwärts weisend
usmerjen v ta svet weltzugewandt
v dobiček usmerjeno mišljenje das Profitdenken
|
biti usmerjen k hinsteuern auf, (pluti/leteti k) (einen Hafen/Flugplatz) ansteuern, (meriti na) hinzielen

usod|en [ó] (-na, -no)

1. (po usodi) schicksalsbedingt, schicksalhaft
usodno povezan schicksalsverbunden

2. (usodepoln) schicksalsvoll; schicksalsschwer; schicksalsträchtig; schicksalsschwanger
usodno vprašanje die Schicksalsfrage

3. (fatalen, poguben) fatal, verhängnisvoll, verderblich; verheerend; unheilvoll, [unheilbringend] Unheil bringend; (smrten) todbringend
biti/postati usoden zum Verhängnis werden

4. (daljnosežen) von besonderer Tragweite; [schwerwiegend] schwer wiegend, folgenschwer, folgenträchtig
|
usodna ženska ironično ein männermordender Vamp

uspeh¹ [è] moški spol (-a …) der Erfolg (delni Teilerfolg, dolgotrajen Dauererfolg, dvojni Doppelerfolg, fantastičen Bombenerfolg, ogromen Riesenerfolg, svetovni Welterfolg, pri občinstvu Publikumserfolg, trenutni Augenblickserfolg, volilni Wahlerfolg, vzrejni Zuchterfolg)
finančni uspeh Kassenerfolg, der Kassenfüller
(uspešnica) der Kassenschlager
prodajni uspeh der Renner
uspeh pri občinstvu (odziv) der Anklang, der Beifall
(uspešna zadeva) ein guter Griff
doživetje uspeha das Erfolgserlebnis
biti pod prisilo uspeha unter Erfolgszwang stehen
ki mu je uspeh zagotovljen erfolgssicher
ki obeta uspeh [erfolgversprechend] Erfolg versprechend
bilanca uspehov die Erfolgsbilanz
val uspehov die Erfolgswelle
vest o uspehu die Erfolgsmeldung
plačilo/honorar po uspehu das Erfolgshonorar
prepričan v uspeh erfolgssicher
kronan z uspehom erfolggekrönt
recept za uspeh das Erfolgsrezept
možnosti/obeti za uspeh Erfolgsaussichten
krčevito si prizadevati za uspeh um Erfolg ringen
lov za uspehom die Erfolghascherei
|
imeti uspeh/ne imeti uspeha gut/schlecht ankommen
kdor/kar doseže nagel in velik uspeh der Senkrechtstarter
ne doseči uspeha pri kom: nicht landen können bei

ústa (úst) n pl.

1. bocca; ekst., šalj. (goflja, kljun) becco:
odpreti, zapreti usta aprire, chiudere la bocca; aprire, chiudere il becco
ne odpreti ust non aprir bocca
zapreti, zamašiti usta (utišati) chiudere, cucire, tappare la bocca
poljubiti na usta baciare sulla bocca
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
imeti grenka usta (tudi ekst.) avere la bocca amara
pritrgovati si od ust togliersi il pane di bocca
izvleči kaj iz ust cavar qcs. di bocca
odpreti usta od začudenja spalancare la bocca dalla sorpresa

2. pren. (človek glede na potrebo po hrani) bocca:
nahraniti veliko ust avere molte bocche da sfamare

3. (odprtina) bocca, entrata, apertura:
čeb. usta panja entrata dell'arnia
usta podzemne železnice entrata, uscita del metrò
usta kitare (zvočnica) foro di risonanza
usta piščali (na orglah) bocca (della canna d'organo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
veselo raztegniti usta ridere di gusto
vzeti besedo iz ust togliere la parola di bocca
polagati komu odgovore na usta imbeccare qcn.
ne imeti kaj v usta dati vivere stentatamente
živeti iz rok v usta campare alla giornata
vleči nekoga ime po ustih sparlare di qcn.
njegovo ime je bilo v ustih vseh il suo nome era sulla bocca di tutti
danes še nisem imel nič v ustih oggi non ho mangiato ancora niente
imeti medena, nesramna usta parlare affettatamente, sconcio
poslušati z odprtimi usti ascoltare a bocca aperta
njega so polna usta junaštva, na vsa usta se hvali è un fanfarone, uno smargiasso
na vsa usta se smejati ridere a crepapelle
imeti zavezana usta aver la bocca cucita
misliti, da ti bodo (nekje) pečena piščeta v usta letela a nessuno piovono le lasagne in bocca
umetno dihanje usta na usta respirazione (artificiale) bocca a bocca
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la bocca batte dove il dente duole
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

ustav|a ženski spol (-e …) pravo die Verfassung (deželna Landesverfassung, zvezna Bundesverfassung), v ZRN: das Grundgesetz
… ustave Verfassungs-
(člen der Verfassungsartikel, kršenje der Verfassungsbruch, sprememba die Verfassungsänderung)
po ustavi, v skladu z ustavo verfassungsmäßig
zvestoba ustavi die Verfassungstreue
zvest ustavi verfassungstreu
prisega na ustavo der Verfassungseid

ustávljati (-am) | ustáviti (-im)

A) perf., imperf.

1. fermare, arrestare:
avto ustaviti pred hišo fermare l'auto davanti alla casa
ustaviti ranjencu kri arrestare il sangue del ferito
ustaviti motor, stroj fermare il motore, la macchina

2. fermare, interrompere; sospendere:
ustaviti dobavo, pomoč, prodajo sospendere, interrompere la fornitura, gli aiuti, la vendita
ustaviti časopis cessare di pubblicare il giornale
avt. znak ustavi il segnale stop
jur. ustaviti postopek interrompere l'azione (giudiziaria, penale)
voj. ustaviti ogenj cessare il fuoco

B) ustávljati se (-am se) | ustáviti se (-im se) perf., imperf. refl.

1. fermarsi, arrestarsi:
hodi težko, zato se večkrat ustavi cammina con difficoltà, perciò si ferma spesso
ura se je ustavila l'orologio si è fermato
v tem hotelu se večkrat ustavim mi fermo spesso in quest' hotel

2. (v 3. os. upreti, upirati se) ripugnare, stomacare, schifarsi:
meso se mu je ustavilo si è schifato della carne

3. star. (upirati, upreti se) opporsi, ribellarsi:
ustaviti se predlogu opporsi alla proposta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se je, da se je čas ustavil sembrava che il tempo si fosse arrestato
pogled se mu ustavi na neznancu lo sguardo si sofferma sul volto di uno sconosciuto
srce se ji je ustavilo, ko ga je zagledala al vederlo ebbe un tuffo al cuore
kadar se ti delo začenja ustavljati, prenehaj in se odpočij quando il lavoro comincia a schifarti, ti viene a noia, fermati e riposa un po'

ustreli|ti (-m) streljati

1. einen [Schuß] Schuss abgeben; iz puške: (ein Gewehr) abfeuern; schießen (nazaj zurückschießen, skozi durchschießen, mimo fehlschießen); (začeti streljati) losschießen
figurativno kot bi ustrelil wie aus der Pistole geschossen, wie aus der Kanone geschossen

2. koga po sodbi: erschießen, (usmrtiti po sodbi vojaškega sodišča) füsilieren

3. koga: (ubiti) (jemanden) zusammenschießen, totschießen, über den Haufen schießen, abknallen, niederknallen, več ljudi: niederschießen, niedermachen
ustreliti v glavo eine Kugel durch den Kopf jagen (si sich)
figurativno ustreliti kozla einen Bock schießen

ustrojèn (-êna -o) adj. conciato:
ustrojen obraz volto dai lineamenti duri
zgodba ustrojena po njegovi koži un racconto fatto su sua misura

ustvarjanj|e srednji spol (-a …) das Schaffen (umetniško Kunstschaffen); dejstev ipd.: die Schaffung, das Schaffen; javnega mnenja, premoženja ipd.: die Bildung (javnega mnenja Meinungsbildung, premoženja Vermögensbildung)
ustvarjanje javnega mnenja z nedopustnimi sredstvi: die Meinungsmache
ustvarjanje napačnega vtisa die Vorspiegelung falscher Tatsachen
ustvarjanje vrednosti die Wertschöpfung
veselje do ustvarjanja die Schaffensfreude
nagnjen k ustvarjanju schaffensfreudig
potreba po ustvarjanju der Schaffensdrang
volja do ustvarjanja der Schaffenswille

ustvarjenost ženski spol (-i …)
ustvarjenost po božji podobi die Gottebenbildlichkeit

usúti (usújem)

A) perf.

1. versare, spargere

2. sparare, far grandinare:
strojnice so usule krogle na sovražnika le mitragliatrici facevano grandinare le pallottole sul nemico

B) usúti se (usújem se) perf. refl.

1. cadere, precipitare; staccarsi; piovere (tudi ekst.); prorompere; erompere:
s pobočja se je usul plaz dalla parete si staccò una valanga
pren. iz ust so se usule obtožujoče besede dalla bocca eruppero parole di accusa

2. riversarsi:
demonstranti so se usuli na trg i dimostranti si riversarono sulla piazza
pren. tisoč vprašanj se je usulo nanj fu investito da un nutrito fuoco di domande
po licih so se ji usule solze un fiume di lacrime le si riversò sul volto

utelésiti (-im) | uteléšati (-am)

A) perf., imperf.

1. incarnare, impersonare (tudi ekst.); realizzare:
utelesiti svoje sanje realizzare i propri sogni

2. impersonare, obiettivare, interpretare:
igralec je izvirno utelesil Hamleta l'attore ha saputo interpretare egregiamente Amleto

3. (vključiti, pripojiti) annettere, incorporare:
župnijo so odvzeli Ogleju in jo utelesili ljubljanski škofiji la parrocchia fu tolta ad Aquileia per essere incorporata nella diocesi di Lubiana

B) utelésiti se (-im se) perf. refl. incarnarsi; trasmigrare:
po nekaterih verovanjih se duša ponovno utelesi v drugem bitju secondo certe credenze, l'anima trasmigrerebbe in un altro essere

utírati

utirati pot komu abrir una senda (ali un camino) a alg
iti, hoditi po utrti poti (fig) seguir la senda trillada

uvážati (-am) | uvozíti (uvózim) imperf., perf.

1. tr. importare; ekst. introdurre:
uvažati stroje, kapital importare macchinari, capitali

2. uvoziti intr. žel. arrivare:
vlak bo uvozil po drugem tiru il treno arriva al binario due

3. uvoziti tr. strojn. (uteči) rodare

4. uvoziti tr. addestrare; adattare (all'uso)

uveljavljanj|e srednji spol (-a …)

1. človeka: die Durchsetzung, die Behauptung, Selbstbehauptung
zmožnost/sposobnost uveljavljanja das Durchsetzungsvermögen, die Durchsetzungskraft
hlepeč po uveljavljanju geltungssüchtig
potreba po uveljavljanju das Geltungsbedürfnis
pretirana želja po uveljavljanju die Geltungssucht
stremljenje po uveljavljanju der Geltungsdrang, das Geltungsstreben

2. zakonov, predpisov: die (allmähliche) Inkraftsetzung; pravic: die Inanspruchnahme, die Geltendmachung, die Rechtsverfolgung

uzánca ekonomija usance

po uzáncah according to usance

uznojíti hacer sudar, hacer transpirar

uznojiti se sudar; transpirar
po vsem telesu se uznojiti estar empapado en sudor
ves oznojen bañado en sudor, chorreando sudor

užgáti (užgèm) | užígati (-am) perf., imperf. pren.

1. battere, bastonare, picchiare; menare un colpo, menare colpi:
užgati po hrbtu dare un colpo sulla schiena

2. ekst. sottoporre a intenso fuoco, a violenta sparatoria; bombardare, cannoneggiare:
topovi so spet užgali po mestu i cannoni ripresero a bombardare la città

3. cantare, suonare vivacemente; intonare una canzone

4. pog.
užgati, užigati jo andarsene; svignarsela

užit|ek¹ moški spol (-ka …) der [Genuß] Genuss, die Wonne, die Genießerfreude, die Lustempfindung
velik užitek der [Hochgenuß] Hochgenuss
užitek za ušesa der Ohrenschmaus
čutni/telesni užitki sinnliche Freuden, Sinnenfreuden množina
gurmanski užitki Tafelfreuden množina
z užitkom [genußvoll] genussvoll, [genüßlich] genüsslich, genießerisch, mit Wonne
z užitkom brati/prelistavati knjigo schmökern in
sovražen do užitkov lustfeindlich
užitov poln [genußreich] genussreich
hlepeč po užitkih [genußsüchtig] genusssüchtig
hlepenje po užitu die [Genußsucht] Genusssucht

valíti¹ (-ím)

A) imperf.

1. rotolare, voltolare

2. pren. scaricare; gettare:
odgovornost valiti s sebe scaricare sugli altri la propria responsabilità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
valiti besede v ustih masticare le parole

B) valíti se (-ím se) imperf. refl.

1. rotolarsi, rotolare, voltolarsi:
skala se vali po pobočju v dolino il masso rotola a valle per il pendio

2. camminare, procedere goffo, lento

3. riversarsi:
množica se vali iz dvorane la moltitudine si riversa fuori della sala

4. erompere (in gran quantità);
iz dimnika se vali gost dim un fumo denso erompe dal comignolo