Franja

zêmlja (planet) earth, Earth, (terrestrial) globe; (svet) world; (dežela) land, (tla) soil, ground

na zêmlji on earth
nad zêmljo above ground, overground
pod zêmljo underground
vse stvari na zêmlji all things on earth
izčrpana zêmlja poor soil, impoverished (ali exhausted) soil
mastna zêmlja fat earth
rodovitna zêmlja rich soil, fertile soil
slaba zêmlja poor soil
kopna zêmlja land, (celina, kopno) mainland
žgana zêmlja terra cotta
Sveta zêmlja religija the Holy Land
Ognjena zêmlja Tierra del Fuego
zêmlja! (na vidiku!) land ho!
sadovi zêmlje the fruits of the earth
naša zêmlja je lepa our country is beautiful
ležati na zêmlji to lie on the ground
obdelovati zêmljo to cultivate, to till the soil
pasti na zêmljo to fall to the ground
pogrezniti se v zêmljo to sink into the ground
spati na goli zêmlji (na tleh) to sleep on the bare ground
Zemlja se vrti okoli Sonca the earth revolves around the sun
zravnati z zêmljo to level (ali to lay level) with the ground, to raze (ali to rase) with the ground
zvezati z zêmljo VB to earth (ZDA to ground)

Zeter: Zeter und Mordio schreien na vse grlo kričati

Zeug, das, (-/e/s, -e) (Sachen) reči, stvari; Textilwesen sukno; blago; Heerwesen, Militär vojaška oprema, orožje; pejorativ: krama, šara; dummes Zeug neumnosti; leeres Zeug prazne marnje; das Zeug haben zu biti primeren za; was das Zeug hält na vse pretege; jemandem etwas am Zeuge flicken pregovarjati (komu), iskati dlako v jajcu; sich ins Zeug legen zelo se potruditi, napeti vse sile

zganíti (-em)

A) perf.

1. piegare, ripiegare (il foglio, il giornale)

2. muovere:
zganiti roko muovere il braccio
zganiti z rameni scrollare le spalle, fare una spallucciata
veter zgane veje il vento muove i rami

3. pren. scuotere:
bližajoča se nevarnost ga je zganila iz otopelosti l'approssimarsi del pericolo lo scosse dall'apatia

4. knjiž. (vznemiriti) turbare; eccitare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nikoli ne zganiti jezika non aprir bocca
za koga ne zganiti mezinca non muovere dito per aiutare qcn.
samo s prstom zgane, pa že vse dobi gli basta fare un cenno ed è subito accontentato

B) zganíti se (-em se) perf. refl.

1. muoversi:
otrok v njej se je zganil il bambino s'era mosso nell'utero

2. pren. darsi da fare, muoversi:
ob nesreči se je zganila vsa dolina quando la calamità si abbattè sul luogo, si mosse tutta la valle

3. pren. (oditi) andarsene

4. (pokazati se) comparire; svegliarsi:
v njem se je zganil odpor dentro di lui si svegliò la riluttanza

zgȍda ž
1. dogodek, dogodivščina: ljubavna zgoda
2. priložnost: čekati, uhvatiti, pružiti -u; doći prvom -om priti ob prvi priložnosti; drugom -om
3. donijeli su raznog prstenja, igala, čioda i svake zgode što kujundžije imaju na prodaju prinesli so raznih prstanov, igel, bucik, in vse sorte blaga, ki ga zlatarji prodajajo
4. od -e do e- prisl. tu pa tam; -e i nezgode vsakovrstni, vse sorte doživljaji

zgodovína history; historical science

literarna zgodovína literary history, history of literature
svetovna zgodovína world history
zgodovína umetnosti history of art
zgodovína starega (srednjega, novega) veka ancient (mediaeval oziroma medieval, modern) history
priti v zgodovíno to become (ali to make) history
sodobna zgodovína contemporary history
vse je to že zgodovína (figurativno) that is all history now
zapisati v zgodovíno to historicize

zgostíti (-ím) | zgóščati (-am)

A) perf., imperf.

1. condensare, addensare, concentrare; rendere (più) denso:
zgostiti malto condensare la malta

2. pren. condensare, compendiare, stringare:
zgostiti besedilo compendiare, stringare il testo

B) zgostíti se (-ím se) | zgóščati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. addensarsi, condensarsi, infittirsi:
megla se je zgostila la nebbia si è infittita
množica okrog nje se je zgostila la folla si andò addensando attorno a lei

2. pren. intensificarsi, farsi più intenso:
občutek negotovosti se je zgostil il senso di insicurezza si fece più intenso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
industrija se je zgostila na severnem predmestju l'industria si concentrò nella periferia nord
poleti se zrak zgosti v dušljivo soparo d'estate l'aria si condensa in un'afa asfissiante
v zadnjem delu so se zgostile vse pisateljeve odlike in pomanjkljivosti nell'ultima opera si trovano compendiati tutti i pregi e i difetti del nostro

zgrabíti to seize, to grab, to grasp, to grip; to catch, to snatch, to clutch; to get (ali to take) hold of; to lay hold of

jeza ga je zgrabila he got angry, he became furious, he flew into a rage
zgrabíti priliko to seize an opportunity
zgrabíti (za) ponudbo to snatch at an offer
zgrabíti za vsako bilko (figurativno) to clutch at a straw
zgrabíti (za) orožje to seize a weapon, to take up arms
zgrabíti koga za vrat to grab someone by the neck
množico je zgrabila panika panic seized the crowd
zgrabíti za vrv to snatch at a rope
kdor vse grabi, nič ne zgrabi grasp all, lose all

zgrábiti (-im)

A) perf.

1. rastrellare insieme

2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
zgrabiti z zobmi addentare
rib. zgrabiti za vabo abboccare

3. acchiappare; catturare; beccare:
zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici

4.
zgrabiti za delo mettersi al lavoro
zgrabiti za vesla mettersi a remare

5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?

6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano

B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani

zlahka prislov
1. (brez težav ali truda) ▸ könnyen, könnyedén, könnyűszerrelKraj je zlahka dosegljiv z javnimi prometnimi sredstvi in avtomobilom. ▸ A település tömegközlekedéssel és autóval könnyen megközelíthető.Prehlad po navadi zlahka prepoznate po značilnih simptomih. ▸ A megfázás általában könnyen felismerhető a jellegzetes tünetekről.
Britanec je silovito pospešil v zadnjem krogu in zlahka opravil s tekmeci. ▸ A brit erősen belehúzott az utolsó körben és könnyedén elintézte riválisait.
Med hlajenjem se maščoba strdi in jo tako zlahka odstranimo. ▸ Hűtés közben a zsír megdermed, így könnyűszerrel eltávolíthatjuk.
Postavili vam bodo nekaj vprašanj, na katera boste zlahka odgovorili. ▸ Néhány könnyen megválaszolható kérdést teszünk fel Önnek.

2. (o možnosti uresničitve nenačrtovanega) ▸ könnyen, könnyedénTo načelo je tako osnovno, da ga zlahka spregledamo. ▸ Ez az elv annyira alapvető, hogy könnyen elsiklunk felette.
Ob vsesplošnem hitenju človek namreč zlahka pozabi, kako pomembno je cepljenje. ▸ Az általános sietségben ugyanis az ember könnyedén megfeledkezik arról, milyen fontos az oltakozás.
Med ličenjem se zlahka zgodi, da šminka pristane na vašem belem oblačilu. ▸ Sminkelés közben könnyen előfordul, hogy a rúzs a fehér ruháján landol.

3. (lahkomiselno; neresno) ▸ könnyedén, félvállrólNa zunaj je bil videti sproščen človek, ki vse jemlje zlahka. ▸ Kívülről laza embernek tűnt, aki mindent félvállról vesz.
Pogosto se zgodi, da najstniki spletnim stranem preveč zlahka zaupajo. ▸ Gyakran megtörténik, hogy a tinédzserek túl könnyedén megbíznak a honlapokban.
Sopomenke: lahkomiselno

zlat|o [ó] srednji spol (-a, ni množine) kemija das Gold (belo Weißgold, čisto Feingold, karatno Dukatengold, lomljeno Bruchgold, prano Waschgold, rdeče Rotgold, staro Altgold, v lističih Blattgold, za zobe Zahngold)
kovano zlato gemünztes Gold
nepravo zlato das Flittergold, Rauschgold
obdelano zlato verarbeitetes Gold
zlato v palicah das Barrengold, der Goldbarren
tehtnica za zlato die Goldwaage
izpiranje zlata die Goldwäsche
kepa zlata der Goldklumpen
pariteta na osnovi zlata die Goldparität
vrednost zlata der Goldwert
iz čistega zlata reingolden
iz pravega zlata echtgolden
iz rdečega zlata rotgolden
zlata vreden Goldes wert, goldig
biti zlata vreden nicht mit Gold aufzuwiegen sein, Gold wert sein
dober nasvet bi bil zlata vreden da ist guter Rat teuer
figurativno X ni ravno čisto zlato X ist mit Vorsicht zu genießen
ni vse zlato, kar se sveti es ist nicht alles Gold, was glänzt

zlato samostalnik
1. (kemijski element) ▸ aranySopomenke: Au
Povezane iztočnice: čisto zlato

2. v športnem kontekstu (prvo mesto) ▸ arany, aranyérem
3. (dragocenost) ▸ arany
Z izginjanjem ledenikov bo voda postala zlato prihodnosti, vse to pa se toliko bolj drastično dogaja v afriških gorah. ▸ A gleccserek eltűnésével a víz lesz a jövő aranya, mindez egyre drasztikusabban megy végbe az afrikai hegyekben.
Ona je moja sreča , moje zlato, moje upanje in vse kar imam v življenju. ▸ Ő a boldogságom, az aranyom, a reményem és mindenem az életben.

zlató gold

lov za zlatom gold rush
kopač (kopanje) zlata gold-digger (gold digging)
rudnik zlata gold mine
zlató v palicah bar gold, bullion, ingot gold
kepica, zrno zlata gold nugget
zlata žila medicina piles pl
žila zlata vein of gold
izpiralec (izpiranje) zlata gold-washer (gold-washing)
odtok zlata outflow (ali drain) of gold
zaloga zlata nahajališče zlata goldfield
plačila se morajo izvršiti v zlatu (the) payments are to be made in gold
on se valja v zlatu (figurativno) he is rolling in gold
biti plačan v zlatu to be paid in gold
biti zlata vreden (figurativno) to be worth one's weight in gold
to se ne da plačati z zlatom (figurativno) this is beyond price
govoriti je srebro, molčati pa zlató speech is silver (arhaično silvern), silence is golden
ni vse zlató, kar se sveti all that glitters is not gold, appearances are deceptive

zlató or moški spol

čisto (suho) zlato or fin (natif)
karatno zlato à … carats
mačje zlato (mineralogija) mica moški spol jaune
zlato v palicah or en barre (ali en lingot)
biti zlata vreden valoir son pesant d'or
to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) cela n'a pas de prix
molk je zlato le silence est d'or
ni vse zlato, kar se sveti tout ce qui brille n'est pas or

zlató (-á) n

1. oro:
zlato se sveti l'oro luce, luccica
barva starega zlata il colore dell'oro vecchio
cena, tržišče zlata il prezzo, il mercato dell'oro
zrnca zlata granelli d'oro

2. pog. (izdelki iz zlata) oro, ori, oggetti d'oro:
prodajati zlato in srebrnino vendere ori e argenti

3. pren. (zlat denar) oro, monete d'oro

4. pren. (kar je po barvi, sijaju podobno zlatu) oro:
zlato dekliških las l'oro dei capelli della fanciulla

5. pren. (kar je zelo kvalitetno) oro:
ni vse zlato, kar je napisal non tutto è oro quel che ha scritto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
braniti zlato z olimpijskih iger difendere l'oro, la medaglia d'oro delle ultime olimpiadi
človek, delavec vreden (suhega) zlata un uomo, un lavoratore che vale tanto oro quanto pesa
zlata vredne besede parole d'oro
česar se dotakne, se spremeni v zlato uno che ha sempre successo, che riesce in qualsiasi impresa
vzeti, kar nekdo reče, za čisto, za suho zlato prendere tutto per oro colato
prodajati laž za čisto zlato vendere lucciole per lanterne
kaj prodajati za suho zlato vendere qcs. a peso d'oro
kopati se v zlatu nuotare nell'oro
izpiranje zlata lavaggio dell'oro
belo zlato oro bianco
črno zlato oro nero
min. kačje zlato biotite gialla
samorodno zlato oro puro
PREGOVORI:
čas je zlato il tempo è oro
govoriti je srebro, molčati pa zlato le parole sono d'argento, il silenzio d'oro
ni vse zlato, kar se sveti non tutto è oro quel che luccica
kadar zlato govori, vsaka beseda slabi dove l'oro parla, la lingua tace
zlato spoznaš v ognju, prijatelja v nesreči l'oro s'affina al fuoco el'amico nelle sventure

zlató oro m

čisto, suho zlato oro virgen, oro fino
karatno zlato oro de ley
mačje zlato oro de gato
zlato v palicah oro en barras
zaloga zlata (v banki) existencia f de oro
plačati v zlatu pagar en oro
plombirati z zlatom (zob) orificar
on je zlata vreden vale tanto oro como pesa
to se ne da z zlatom plačati (odtehtati) esto no se paga con oro
molk je zlato el silencio es oro, fam en boca serrada no entran moscas
ni vse zlato, kar se sveti no todo es oro lo que reluce

zlódej (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo, demonio:
biti hujši od zlodeja saperne una più del diavolo
inter. da bi te zlodej! diamine!, corpo di Bacco!

2. pren. (hudoben človek) malvagio, perverso, tristo

3. pren. (stvar, ki vzbuja jezo) maledetto coso, maledetto aggeggio; coso del diavolo:
ugasni tega zlodeja e spegni quel maledetto aggeggio! (la radio)

4. (oseba, stvar, ki vzbuja občudovanje) diavolo di un uomo, diavolo di una donna, di una ragazza:
kaj vse zna ta zlodej cosa non sa questo diavolo d'un uomo!

5. pren. (v povedni rabi neprijetnosti, težave) cosa grave, guai, pasticci:
zlodej je, če vsak dela po svoje è grave se ognuno fa di testa sua

6. pren. (hrup, nemir) baccano, fracasso:
delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati facevano un baccano del diavolo

7. pren. (revež) poveraccio:
kako more zlodej živeti s tako beraško plačo come può vivere poveraccio con questa paga!

8. pren. za zlodeja (v adv. rabi: popolnoma, prav, sploh, nikakor) proprio; affatto:
tega za zlodeja nikjer ne dobiš questo non lo trovi proprio da nessuna parte
tega si pa za zlodeja nisem mogel zapomniti questo non me lo potevo ricordare affatto

9. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, jezo, začudenje) diavolo; perbacco;
ozdravel bo, ni zlodej diavolo, guarirà di sicuro
zlodej, kaj pa rogoviliš po hiši?! cosa diavolo è 'sto baccano?!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kod te je zlodej nosil toliko časa dove diavolo sei stato tutto questo tempo?!
kam te je zlodej odnesel tako hitro dove diavolo sei sparito così presto?!
ne vem kateri zlodej ga je obsedel, da je tak non so che diavolo lo ha preso!
sam zlodej ga je prinesel v hišo ci voleva proprio lui in casa!
zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi andrà al diavolo, se non smette di fumare
imetje je vzel zlodej il patrimonio è andato in malora
naj ga zlodej vzame vada al diavolo! il diavolo se lo porti!
fant je od zlodeja è un dritto
ženska je od zlodeja cosa non è capace di fare la strega!
biti živ zlodej essere un malvagio, un tristo

zlorába abuse; misuse, misusage; improper use

groba, kričeča zlorába gross, flagrant abuse
zlorába oblasti abuse of authority (ali of power)
zlorába zaupanja abuse of confidence (ali of trust)
zlorába z zaupanim denarjem (poneverba) embezzlement, defalcation, malversation
zlorába se bolj in bolj, vse bolj širi (the) abuse is becoming more and more widespread (ali is escalating)
zlorábe je treba odpraviti abuses must be remedied

zmetáti (zméčem) | zmetávati (-am) perf., imperf.

1. gettare:
zmetati skozi okno gettare dalla finestra
zmetati v koš gettare nel cestino

2. pog. pren. (potrošiti) spendere:
za obleko zmeče veliko denarja spende molto in vestiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. zmetati hrano vase ingollare il cibo
zmetati stvari v kovček fare in fretta le valige
pren. zmetati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
zmetati kaj komu v obraz gettare qcs. in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
zmetati kaj na papir buttar giù due righe

zmoči [ô] (zmórem)

1. kaj storiti: es schaffen zu, können, vermögen
ne zmoči nicht schaffen zu, nicht können, (etwas) nicht über sich bringen
ki se zmore braniti wehrhaft
storiti vse, kar človek zmore das Äußerste tun

2. (zmagati) spanec koga: überwältigen