Franja

Phthīa (tudi Pthīa) -ae, f (Φϑία) Ftíja, Ahilovo rojstno mesto v Tesaliji: V., Mel. — Od tod

1. subst.
a) Phthīas -adis, f (Φϑιάς) Ftíjka: O.
b) Phthīōtēs -ae, m (Φϑιώτης) Ftíjec: Ci., L., O., Plin.,
c) Phthīōtis -idis, acc. -tim in -idem, f (Φϑιῶτις) Ftiótida, pokrajina v Tesaliji med Malijskim in Pagasajskim zalivom; v tej pokrajini je mesto Ftija: L.

2. adj.
a) Phthīus 3 (Φϑῖος iz *Φϑί-ιος) ftíjski; kot subst. Ftíjec: vir (= Achilles) Pr., rex (= Peleus) O.; meton. = tesál(ij)ski: Thebae L.
b) Phthīōticus 3 (Φϑιωτικός) ftiótidski; meton. = tesál(ij)ski: L., Cat.

Phylacē -ēs, f (Φυλάκη) Fílaka

1. mesto v Epiru: L.

2. mesto v Tesaliji: Plin. — Od tod adj.
a) Phylacēius 3 (Φυλακήϊος) fílaški: coniux O. = Laodamia (prim. Phylacus).
b) Phylacēis -idis, f (Φυλακηΐς) fílaška, pesn. = tesál(ij)ska: Phylaceides matres O.; kot subst. = Filákijka, Filačánka (= Laodamia): Stat.

Phylacus -ī, m (Φύλακος) Fílak, ustanovitelj tesal(ij)skega mesta Filaka (gl. Phylacē), Ifiklov oče, ded Laodamejinega soproga Protezilaja: Hyg. — Od tod patron. Phylacidēs -ae, m (Φυλακίδης) Filakíd = Fílakov potomec (o Protezilaju): O., Pr.

Phyllos (Phyllus) -ī, f (Φύλλος) Fílos (Fílus), mesto v tesal(ij)ski pokrajini Tesaliotida: pecorosa Stat. Od tod adj. Phyllēius in Phyllēus 3 (Φυλλήιος, Φυλεῖος) fíloški, pesn. = tesál(ij)ski: iuvenis (= Caeneus) O., mater O. (morda Laodamija).

Picentia -ae, f Picéncija (Picéntija), mesto v Kampaniji (zdaj Vicenza): Mel., Sil. — Od tod adj. Picentīnus 3 picéncijski (picéntijski): Plin.

Pīcēnum -ī, n Picén(sko), pokrajina v vzhodni Italiji ob Venetskem zalivu (danes Ancona z okolico): Varr., Ci. ep. — Od tod adj. Pīcēnus 3 picénski: C., Plin., ager Ci., poma H. Pīcēns -entis picénski: ager Ci.; subst. Pīcentēs -ium, m Picénci: Ci. Picentīnus 3 = Pīcēnus: Mart., Plin. idr.

Pictāvī -ōrum, m Piktávi, galsko pleme v Akvitaniji: Amm. — Od tod adj. Pictāvicus 3 piktávski: Aus.

Pictonēs -um, m (= Pictāvī) Píktoni, galsko pleme v Akvitaniji: C., Lucan. — Od tod adj. Pictonicus 3 píktonski: Aus.

Pīeria -ae, f (Πιερία) Piérija, makedonsko primorje med Olimpom in Haliakmonom: L., Mel. — Od tod adj. Pīericus 3 (Πιερικός) piérijski: Plin. — Po imenu Pīeria eponim Pīeros ali Pīerus -ī, m Píer

1. kralj v Peli, ki je dal svojim devetim hčeram imena Muz; hčere so se spustile z Muzami v tekmovanje, a so bile premagane in za kazen spremenjene v srake: O.

2. po drugi bajki je bil oče Muz: Ci., O. — Od tod Pīeris -idis, voc. -i, f (Πιερίς) Pierída = Múza: H., O.; pl. Pīeridēs Pieríde = Pierove hčere ali Muze: Ci., H., V., O.; adj. Pīerius 3 (Πιέριος) piérijski
a) = tesál(ij)ski: quercus Pr. s tesal(ij)ske gore Pier, paelex H., domus Mel. palača Muz.
b) k Muzam sodeč, pesniški: via O. pesništvo, proučevanje pesništva, poezija, modi H. pesmi, frons Mart.; subst. Pīeriae -ārum, f piérijske (boginje), Piérijke = Muze: Musae, quas Pierides et Pierias poëtae solent appellare Ci.

pĭla³ -ae, f

1. žoga (iz usnja, nagačena z dlako): Varr. ap. Non., Pl., Petr., Sen. ph., pilā ludere Ci., H.; preg.: claudus pilam retinere Ci. (o človeku, ki česa ne zna uporabljati), mea pila est Pl. žoga je moja = jaz sem dobil; meton. igra(nje) z žogo, žoganje: quantum alii tribuunt alveolo, quantum pilae Ci., pilae studium Ci. vneto (navdušeno, marljivo) žoganje.

2. metaf. vse, kar je okroglo, oblo, klobčič, klobka (klopka), klobko (klopko), okrogel kup, krogla: lanuginis Plin., terrae Varr. zemeljska obla, pilae Nursinae Mart. = rapa rotunda; occ.
a) milni mehurček: pilae Mattiacae Mart.
b) glasovalna kroglica: Pr.
c) nagačena človeška podoba, s katero so za zabavo dražili bike pri bikoborbah, slamnati mož: Mart.; biki so tako podobo skoraj vedno raztrgali, od tod metaf.: noluerit dici quam pila prima suam Mart. (o raztrgani suknji).

pīlus² -ī, m (prim. pīlum, pīlānus) manípel triarijev; poseb. primus pilus L., C., Suet. (tudi samo pilus Mart.) prvi manipel triarijev, primum pilum ducere C., primi pili centurio C., duo primi pili (sc. centuriones) L. — Od tod prīmīpīlus -ī, m prvi, po činu najstarejši in zato najvišji centurion legije: C.; kot služba = prīmīpīlatus: Cod. Th.

Pimpla -ae, f (Πίμπλα) Pímpla, mesto, gora in studenec v južni Makedoniji, posvečeni Muzam. Od tod

1. adj. Pimplēus 3 pímp(e)lski (pimpléjski), Muzam posvečen: mons Cat., antrum Mart.; subst. Pimplēa -ae, f Pimplêja
a) = Muza: H.
b) = Muzam posvečen vir: Stat.

2. Pimplēis -idis, acc. -ida, f (Πιμπληΐς) Pimpleída
a) = Muza: Varr., H. (z voc. Pimplei), Mart.
b) = področje ob gori Pimpla: si recolis Pimpleida Aus. = če ljubiš Muze, če se učiš ali pesniš.

Pindarus -ī, m (Πίνδαρος) Píndar

I. največji grški zborski lirik, rojen v Kinoskefalah pri Tebah, Ajshilov sodobnik (522—442): Ci., H., Q. — Od tod

1. adj.
a) Pindaricus 3 (Πινδαρικός) Píndarjev, píndarski: H., O., Mart., Pr.
b) Pindarēus 3 (Πινδάρειος) Píndarjev, píndarski: M.

2. adv. Pindaricōs (Πινδαρικῶς) píndarsko, po Píndarjevo, v Píndarjevem slogu: Porph. —

II. ime sužnja: Ci. ep. —

III. osvobojenec, ki je držal meč, na katerega se je vrgel Kasij pri Filipih: Val. Max.

Pindenissus -ī, f (Πινδένισσος) Pindenís, mesto v Kilikiji: Ci. ep. — Od tod Pindenissītae -ārum, m Pindenisíti, Pindenísijci, preb. Pindenisa: Ci. ep.

pingō -ere, pinxī, pictum (indoev. kor. *peig- barvati, slikati, krasiti (indoev. baza *pei̯k̑- risati, označevati, pisati); prim. skr. pinktē (on) slika, piñjáraḥ rdečkast, rdečerumen, zlatorumen, pingaláḥ, pingaḥ rdečkastorjav, pēśaḥ podoba, oblika, barva, okras, nakit, piśáḥ damjak, gr. πικρός rezek, grenek, piker, ποικίλος pisan, raznobarven, barvit, pester, got. filu-faíhs zelo pisan = stvnem. fēh pisan, sl. pisati, pester, lit. piešiu pisati, lat. pictor)

1. (na)risati, (na)slikati, poslika(va)ti: Ap., Amm., hominis speciem Ci., Alexander ab Apelle pingi, a Lysippo fingi volebat Ci., quas (sc. comas) Dione pingitur umenti sustinuisse manu O., pingi (ličiti se, lišpati se, šminkati se, lepotičiti se), fingi Pl., tabula picta Ci. slika, podoba, exemplaria picta Vitr. risbe, haec non gesta audire, sed picta videre Ci., picti metūs Pr. (spredaj na ladji) naslikana strašila; preg.: mulum de asino pingere Tert. mezga slikati po oslu = enako z enakim; occ.
a) acu p. (iz)vesti, z vezenjem (o)krasiti: pingebat acu O., chlamys picto limbo circumdata V.; pesn.: pictus acu chlamydem V. ogrnjen z izvezenim plaščem, pictus acu tunicas V. oblečen v izvezeno tuniko, acu picta vestis textilis Isid.; tudi brez acu: toga picta L. izvezena (z vezenjem okrašena toga triumfatorjev; gl. palmātus), picta vestis V., picti reges Mart. kralji v izvezenih oblačilih.
b) (po)tetovirati: picti Geloni, Agathyrsi V.
c) (na)mazati, (po)barvati: pictae carinae, puppes V.

2. metaf.
a) (na)mazati, premaz(ov)ati, (po)barvati: omnia palloribus Lucr., frontem et tempora mōris V.
b) (po)pestriti: pingit vaccinia calthis V. povije v pisan šopek.
c) (o)krasiti: bibliothecam Ci., stellis pingitur aether Sen. tr.
d) z besedo (na)slikati, (o)krasiti, umetn(išk)o (umetelno) razvrstiti (razvrščati), umetn(išk)o (umetelno) razporediti (razporejati), živahno opis(ov)ati: Britanniam pingam coloribus tuis penicillo meo Ci., quem locum varie meis orationibus soleo pingere Ci., verba Ci., omnibus a me pictus et politus artis coloribus (sc. Pompeius) Ci. — Od tod adj. pt. pf. pictus 3

1. lisast, pisan, pester: pavones, uvae O., volucres, lacerti V.

2. metaf. (o govoru) okrašen, mičen, ličen, (pre)fin(jen), rafiniran, izbran, uglajen, umetn(išk)o (umetelno) razvrščen (razporejen): orationis pictum et politum genus Ci., Lysiā nihil potest esse pictius Ci.

pinna² -ae, f (iz *pid(s)na ali *pit(s)na, indoev. kor. *(s)pid-, *(s)pit-, razširjen iz kor. *(s)pō, *(s)pēi- koničast, šilast, ostnat; prim. lat. spīna, spīca, gr. σπιλάς, σπίλος greben, čer, lit. spitnà jeziček v zaponki, spitēle, spituté igla v zaponki, stvnem. spiz, spizzi = nem. Spieß, spitz) osnovni pomen ost, od tod

1. zobčasti medzidek (nadzidek), kresta, v pl. tudi = naperki: Cu., Sen. tr., Luc., Stat., Sil., Gell. idr., a pinnis hostis defendebant facillime funditore Quadr., eius (sc. muri) summa pinnae Varr., muri L., asseribus falcatis detergebat pinnas L., turres contabulantur, pinnae ex cratibus attexuntur C., sedes castrorum in morem pinnis atque aggere cingit V., est autem et aliud genus testudinis … sed habet circa pluteum et pinnas ex tabulis et superne subgrundas proclinatas Vitr.

2. puščica: traiectus pinnā tempora cantat olor O.

3. plavut: in spatium resilire manus breve vidit (sc. Libys) et illas iam non esse manus, iam pinnas posse vocari O., itaque et delphini inmeantes Nilo, quorum dorso tamquam ad hunc usum cultellata inest pinna Plin., ideo pinnarum quoque fiunt discrimina, quae pedum vice sunt datae piscibus Plin.

pīnus -ūs in -ī, f (osnovna obl. morda *pīt(s)nos oz. *pīt(s)nus; prim. skr. pītu-dāru smoleno drevo, gr. πίτυς smreka, smolovec, lat. pītuīta, o-pīmus. Drugi, manj verjetni razlagi izpeljujeta besedo iz *picsnos < pix smola oz. iz *pīnos = skr. pīnáḥ debel, tolst)

1. bot. smreka, bor (Pinus silvestris Linn.): Enn., Sis., Varr., Plin., Hyg., Pall. idr., pinum aliam πίτυν (smreka), aliam πεύκην (bor) dicunt Graeci Isid.; to drevo je bilo posvečeno Panu: V., Kibeli: O., Ph., Macr., Diani: H., Pr.; kolekt. smrečje, smrekovje, smrekov gozd, bor, borovje, borov gozd: Gallinaria Iuv.

2. bot. pinija, (starejše) pážulek (Pinus pinea Linn.): Plin., pulcherrima pinus in hortis V.

3. meton. vse, kar je narejeno iz smrekovine ali borovine
a) ladja: Sen. tr., Petr., Stat., p. acta Boreā O., religatā in litore pinu O., pondere tarda pinus V., nec nautica pinus mutabit merces V., infestā pinu V., non huc Argoo contendit remige pinus H.
b) smrekov (borov) stavbni les: tempestivam silvis evertere pinum V., inopiae quoque abietis aut sappinorum vitabuntur utendo cupresso, populo, ulmo, pinu Vitr.
c) smrekova (borova) trska ali plamenica, bakla: flammiferas pinus O., inter medias flagrantem fervida pinum sustinet V.
d) kopje, sulica: turbidus Oenides unā duo corpora pinu, cornipedemque equitemque, ferit Stat.
e) veslo: plures quae mergunt aequore pinus multiplices cinxere rates Lucan.
f) jambor: dum iuga curvantur mali dumque ardua pinus erigitur Lucan.
g) venec iz smrekovih (borovih) vejic, kakršnega sta nosila Pan in Favn: pinu praecincti cornua Panes O., caput pinu praecinctus acuta O., cingit acuta comas et opacat tempora pinus Sil.

Opomba: Po bajki je Pitys (= pinus) Panova ljubica; od tod: pinus (smreka) amata Arcadio deo Pr. Kot m: pini frugiferi Pall.

Pīraee͡us ali Pīraeĕŭs -eī, acc. -eum in -ĕa (Πειραιεύς), lat. Pīraeus -ī, m Pirêj, rt pri Atenah, na katerem je Temistokles zgradil atensko pristanišče: Pl., Ter., Ci., Cat., N., L., Plin., Vitr., Q., Fl., Iust., Gell. idr. Pristanišče so tvorili trije zatóki (manjši zalivi): Aphrodisium (Ἀφροδίσιον), Zea (Ζέα) in Cantharus (Κάνϑαρος); od tod triplex Piraei portus N., multiplices Piraei portus munitiones Vell.; pesn. obl. pl. n: Piraea tuta O. — Od tod adj. Pīraeus 3 pirêjski: Mel., litora O., litus Sil.

Pīrēnē -ēs, f (Πειρήνη) Piréna, studenec na Akrokorintu (Acrocorinthus korintski grad): Pl., Plin.; studenec je bil posvečen Muzam: Stat., Pers. — Od tod Pīrēnis -idis, acc. -ida, acc. pl. -idas, f (Πειρηνίς) pirénski (pirénska), koríntski (koríntska): Ephyre O. = Korint, undae Sen. tr. — Soobl. Pīrēna -ae, f: Pl.

Pīsa -ae, f (Πῖσα) Písa (Píza), mesto v Elidi ob reki Alfej, kjer so potekale olimpijske igre: V., O., Stat.; soobl. Pīsae -ārum, f Píse (Píze): Mel. — Od tod adj. Pīsaeus 3 pisájski (pizájski), píški: Iuv., Stat., Arethusa O., hasta (= Oenomai) O.; subst. Pīsaea -ae, f Pisájka (Pizájka): O. = Hippodamia.