Franja

blagrovati glagol
1. literarno (imeti za srečnega) ▸ szerencsésnek tart, áldja a szerencséjét
Po svoje se prav blagruje, da nima avtomobila. ▸ A maga módján szinte áldja a szerencséjét, hogy nincs autója.
Bolni pogosto blagrujemo zdrave, a pri tem pozabljamo, da se ti ne morejo veseliti zdravja, ker ga premalo cenijo. ▸ Betegként gyakran tartjuk szerencsésnek az egészségeseket, de megfeledkezünk arról, hogy ők nem örülnek annak, hogy egészségesek, mivel ezt nem értékelik eléggé

2. literarno (slaviti; hvaliti) ▸ áld, megáld, hálát ad
Kmalu so odpustile možem in blagrovale boga, da jim jih je vrnil žive in zdrave. ▸ Hamarosan megbocsátottak a férjüknek, és áldották az istent, amiért élve és egészségesen visszaadta őket.

3. religija (blagoslavljati) ▸ áld, megáld
V blagrih Jezus blagruje vse, ki se v življenju srečujejo s trpljenjem. ▸ Hegyi beszédében Jézus megáldja mindazokat, akik szenvedéssel találkoznak életükben.
Šele po tem srečanju je dospel do globlje vere tistih, ki jih Jezus blagruje: "Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali" (Jn 20,29). ▸ Csak ezután a találkozó után jutott el azok mélyebb hitéhez, akiket Jézus megáld: „Boldogok, akik nem látnak, mégis hisznek” (Jn 20,29).

blague [blag] féminin

1. nerodnost, neumnost; širokoustenje, potegavščina, šala; sleparija, izmišljotina

2. mehur za tobak

sans blague? res? brez šale?
blague à part, blague dans le coin (populaire) šalo (ob) stran, resno
faire une blague napraviti neumnost
prendre tout à la blague ničesar resno ne vzeti

blaguer [blage] verbe intransitif, familier širokoustiti se, izmišljati si, šaliti se; kramljati

il blague encore, ne l'écoute pas spet se šali, ne poslušaj ga; verbe transitif norčevati se (quelqu'un iz koga)
il blague sa femme sur son nouveau chapeau norčuje se iz žene zaradi njenega novega klobuka

blame¹ [bleim] prehodni glagol (for)
grajati, oštevati; za odgovornega smatrati

no one can blame you for it nihče vam tega ne more zameriti
who is to blame? čigava krivda je?
pogovorno they blamed it on us smatrali so nas za krive
sleng blame me if naj me vrag vzame, če

blamírati (koga) to compromise (someone); to expose someone to ridicule; to ridicule someone; to bring discredit upon someone; to disgrace someone; to make someone look a fool

blamírati se to disgrace oneself, to make oneself ridiculous; to make a fool of oneself; (ne uspeti) to fail, to meet with failure; to make an ass of someone; to be confounded; to look foolish; to expose oneself to blame
zelo se blamírati to make a prize fool (ali idiot) of oneself
strašno sem se blamiral I made an awful fool of myself
blamiran sem I feel foolish
ne blamiraj me! pogovorno stop taking the mickey

blanc, blanche [blɑ̃, blɑ̃š] adjectif bel; čist; obledel; nepopisan, neizpolnjen (list); hladen (orožje); brez spanja (noč); neuspešen, prazen (udarec); neviden (črnilo); masculin, féminin belec, belka (oseba bele polti)

armes féminin pluriel blanches hladno orožje
bal masculin blanc dekliški ples
bulletin masculin (de vote) blanc prazna glasovnica
coupe féminin blanche poseka
gelée féminin blanche ivje, slana
mal masculin blanc zanohtnica
mariage masculin blanc navidezen zakon
nuit féminin blanche prečuta noč, noč brez spanja
pain masculin blanc bel kruh
viande féminin blanche belo meso (perutnine, teletine)
vin masculin blanc belo vino
vers masculin pluriel blancs stihi brez rime
voix féminin blanche brezzvočen, brezglasen glas
blanc comme neige snežno bel, čist
devenir blanc comme un linge postati bled ko kreda
dire tantôt blanc, tantôt noir reči enkrat da, enkrat ne; ugovarjati si, pobijati se
donner à quelqu'un carte blanche komu pustiti proste roke, dati mu neomejeno polnomočje
marquer un jour d'un caillou blanc podčrtati dan (v koledarju) z rdečim
mettre des draps blancs dati sveže rjuhe (za posteljo)
montrer patte blanche priti z besedo na dan, odkriti svoje karte

blanca ženski spol belka; ničla pri domini

no tener blanca niti prebite pare ne imeti
no importa una blanca ni počenega groša vredno
pagar blanca a blanca počasi odplač(ev)ati

blanchir [blɑ̃šir] verbe transitif (po)beliti; (o)prati; (o)čistiti; verbe intransitif posta(ja)ti bel; siveti

blanchir à la chaux pobeliti z apnom
blanchir des choux popariti zelje
blanchir à la lime izpiliti
blanchir de colère postati bel, bled od jeze
l'âge blanchit les cheveux leta, starost pobelijo lase
blanchir sous le harnais (figuré) osiveti v službi
le jour blanchit dan se dela, svetlika se
se blanchir le visage avec de la poudre napudrati si obraz
se blanchir beliti se; pudrati se; figuré opravičevati se
rien ne peut le blanchir nič ga ne more opravičiti
il est sorti blanchi de cette affaire nobena krivda mu ni bila dokazana v tej zadevi, aferi

blanco moški spol bela barva, belina; belec (človek, konj); cilj, tarča; (prazen) medprostor; odmor med dvema dejanjema v gledališču; strahopetec

el blanco del ojo beločnica
carpintero de blanco mizar
de punta en blanco od glave do nog (oborožen)
en blanco nepopisan, prazen
dar en el blanco pravo pogoditi
dejar (pasar) en blanco preiti, izpustiti
dejar en blanco a uno koga prevarati v pričakovanjih, na cedilu pustiti
errar el blanco zgrešiti, ne zadeti cilja
hacer blanco (en) zadeti, pogoditi
firmar en blanco podpisati neizpolnjeno listino; slepo zaupati
pasar en blanco zamuditi (priložnost)
poner los ojos en blanco biti ves prevzet od radosti (slasti)
ser el blanco de burlas biti predmet zasmeha

blank² [blæŋk] samostalnik
srečka, ki ni dobila; blanket, obrazec; praznina

to draw a blank zgubiti na loteriji; figurativno imeti neuspeh
my mind is a complete blank ničesar se ne spominjam
drawn in blank neizpolnjen
pogovorno what the (blankety) blank kaj za vraga

blapsigonia -ae, acc. -ān, f (gr. βλαψιγονία) blapsigonija, bolezen čebel, ko ne dobe zaroda: Plin.

blast¹ [bla:st] samostalnik
sunek vetra, piš; pok, detonacija; trobljenje; količina razstreliva; razstrelitev
botanika rastlinska rja, snet
figurativno poguba

at (ali in) a full blast s polno paro
to be out of blast stati, ne delati (plavž)
sleng to take a blast kaditi pipo

Blatt, das, (-/e/s, Blätter) list; beim Spaten: platica, list, beim Ruder: lopata, beim Bulldozer: nož, beim Hubschrauber: krak, Webblatt: tkalski greben; von Zellstoff: plošča, beim Wild: pleče, bei Flöten: jeziček; Holzverbindung: sklop (gerades Blatt ravni sklop), beim Kartenspiel: karta, karte (ein gutes/schlechtes Blatt dobre/slabe karte); beim Meerrettich: zel; fliegende Blätter nevezani listi; als fliegende Blätter (v nevezani obliki); das Blatt hat sich gewendet stvari so se spremenile, piha nov veter; das steht auf einem anderen Blatt to je pa nekaj drugega, to je druga reč; kein Blatt vor den Mund nehmen odkrito/naravnost povedati, ne šparati jezika

blaznéti (-ím) imperf.

1. essere pazzo, demente; comportarsi da pazzo

2. ekspr. impazzire:
blazneti od bolečine, veselja impazzire dal dolore, dalla gioia
ekspr. ne blazni non dire, non fare pazzie, stupidaggini

blaženost samostalnik
1. (občutek sreče) ▸ üdvösségČe ste ves čas napeti, ne morete doseči stanja blaženosti in blaginje. ▸ Állandó feszültség mellett nem érhető el az üdvösség és a jólét állapota.

2. religija (o stanju po smrti) ▸ üdvösség

bless [bles] prehodni glagol
blagosloviti; častiti, za blaženega proglasiti; osrečiti; hvaliti, poveličevati
olepševalno kleti, preklinjati
ironično pogubiti

bless me, bless my soul, bless my (ali your) heart glej glej!, ali je mogoče!, kdo bi si mislil!
not to have a penny to bless o.s. with ne imeti prebite pare
to bless o.s. srečnega se počutiti
to bless one's stars biti hvaležen svoji srečni zvezdi

blessed [blést, blésid] pridevnik (blessedly prislov)
blagoslovljen, blažen
vulgarno presnet, preklet

blessed Virgin devica Marija
of blessed memory rajnki, pokojni
I'm blessed if naj me vrag vzame, če, srečen bi bil, če bi
I am blessed if I know res ne vem
I am blessed if I do it še v glavo mi ne pade, da bi to storil
the whole blessed day ves božji dan
blessed with poln česa

bleu [blö] masculin modrina, sinjina, modra barva; modrilo; moder madež; modrica, črnavka; trpko, slabo rdeče vino; (modra) delovna obleka; familier rekrut, vojak novinec

bleu de travail modra delovna obleka
bleu d'Auvergne kravji sir
bleu de Prusse železni cianid
petit bleu pnevmatična zalepka, brzojavka
poisson masculin au bleu v začinjeni vinski juhi kuhana riba
initier les bleus aux habitudes du lycée uvesti dijake novince v gimnazijske navade
passer au bleu (figuré) goljufivo izginiti (zlasti vsota denarja)
le caissier a fait passer au bleu plusieurs millions blagajnik je poneveril več milijonov
passer du linge au bleu modriti perilo
tirant sur le bleu ki vleče na modro (barvo), z modrim navdihom, modrikast
voir tout en bleu vse v rožni luči videti
n'y voir que du bleu ne točno vedeti, kaj se dogaja

Blick, der, (-s, -e) pogled, figurativ oko; auf den ersten Blick na prvi pogled; auf den zweiten Blick šele pri natančnejšem ogledu; einen Blick werfen auf pogledati; einen Blick riskieren skrivaj/kradoma pogledati; den Blick schärfen izostriti oko; keinen Blick schenken/keines Blickes würdigen ne privoščiti pogleda; mit den Blicken verfolgen zasledovati z očmi; mit den Blicken durchbohren prebadati z očmi

blind¹ [blaind] pridevnik (blindly prislov) (to za)
slep, zaslepljen; neviden, neopazen; skrit, tajen; jalov; nepremišljen, prenagljen; topoglav, nepoučen
sleng pijan
botanika brez cveta

blind alley slepa ulica; figurativno zagata; mrtvi tir
blind-alley occupation poklic, ki nima bodočnosti
blind coal antracit
anatomija blind gut slepič
blind (drunk), blind to the world pijan ko žolna
figurativno to have (ali apply) the blind eye zatisniti oko
to go at s.th. blind na slepo srečo se česa lotiti
blind leaders of the blind tisti, ki dajejo nasvet v stvareh, ki jih sami ne razumejo
blind letter pismo brez naslova
a blind man may perchance hit the mark slepa kura zrno najde
blind man's holiday somrak
as blind as a mole (ali a beetle, an owl) čisto slep
to get on s.o.'s blind side izrabiti slabo stran koga
blind pig, blind tiger nedovoljena točilnica
blind shell slepi naboj
blind spot mrtva točka
to strike blind oslepiti
to turn a blind eye to s.th. delati se slepega za kaj
there's none so blind ne da si dopovedati
it will happen when the devil is blind to se ne bo nikdar zgodilo
blind window (door) zazidano okno (zazidana vrata)
blind side nezavarovana, slaba stran
blind corner nepregleden ulični vogal
blind in an eye na eno oko slep
blind to one's defects zaslepljen