Franja

Zadetki iskanja

  • service [sɛrvis] masculin služba; usluga; (po)strežba; služabništvo, posli, služinčad; službeno mesto; urad; promet, obrat(ovanje); uprava; sêrvis; servís; (= service divin, religieux) služba božja; (= service mortuaire) maša zadušnica; (= service de table) namizna posoda, servis; (= service de linge) namizno perilo; (tenis) sêrvis; brezplačen izvod, brezplačna vstopnica; pluriel, militaire oskrbovalne čete

    de service opravljajoč, imajoč službo
    en service v rabi, v obratu
    hors service neuporaben, izven obrata
    prêt pour le service sposoben za obrat(ovanje)
    service des abonnés d'un journal dostavljanje časopisa naročnikom
    service des achats nakupovalni, nabavni oddelek
    services pluriel administratifs upravni oddelek
    service aérien letalska služba
    service de banlieue (železnica) predmestni promet
    service à café, à dessert, à thé, à liqueur servis za kavo, za poobedek, za čaj, za liker
    service de la caisse blagajniški oddelek
    service du change devizni oddelek
    service des colis postaux oddelek za poštne pakete
    service compris s postrežbo vred
    service de la comptabilité knjigovodstvo, računovodstvo
    service de dépannage (avto)popravljalnica
    service de diffusion météorologique radijska meteorološka služba
    service de l'économat uprava materiala, ekonomat
    service d'été, d'hiver (železniški) poletni, zimski vozni red
    service de l'expédition odpravniški oddelek, ekspedit
    service de navette nihalni promet (med dvema mestoma)
    service de nuit nočna služba
    service (militaire) obligatoire obvezna vojaška služba
    service d'ordre rediteljska služba, rediteljstvo
    service du personnel personalni oddelek
    service de presse (S. P.) primerek, izvod (knjige ipd.) za oceno
    service de la publicité reklamni oddelek
    service de renseignements oddelek, biro za informacije
    service routier à grande, à petite distance cestni promet na daljših, krajših razdaljah, progah
    service de santé zdravstvena služba
    service de secourisme služba prve pomoči, prva pomoč
    service de subsistance (militaire) oskrbovalna služba, urad
    service des ventes prodajni oddelek
    année féminin de service službeno leto
    dérangement masculin dans le service motnja v obratovanju
    entrée féminin en service nastop službe
    escalier masculin de service stopnišče za služinčad, za dobavitelje
    heures féminin pluriel de service službene, delovne ure
    lettre féminin de service služben dopis
    règlement masculin de service službeni pravilnik
    (magasin masculin de) self service samopostrežna trgovina
    vêtement masculin de service službena obleka
    voie féminin de service stranski tir
    premier, second service prva, druga serija obedov v vlaku, v jedilnem vagonu vlaka
    demander un service à un ami prositi prijatelja za uslugo
    toujours disposé à vous rendre service vedno (sem) vam na voljo za (proti)uslugo
    être à cheval sur le service, (familier) être service-service biti natančen za točno opravljanje službe podrejenih
    être au service de quelqu'un biti pri kom v službi
    je suis à votre service na uslugo sem vam
    être de service imeti službo (ne biti prost)
    ne pas être de service ne imeti službe, biti prost
    l'autobus fait le service régulier entre A et B avtobus redno vozi med A in B
    faire le service gratuit d'un journal pošiljati brezplačno časopis
    mettre en service dati v obrat, v promet
    obtenir sa retraite après 40 ans de service doseči upokojitev po 40 letih službe
    prendre en service, à son service vzeti v službo
    mettre hors service (marine), retirer du service vzeti iz obrata, iz prometa
    rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
    rendre un mauvais service à quelqu'un slabo uslugo komu napraviti; škodovati komu
    solliciter les bons services de quelqu'un prositi koga za uslugo
    qu'y a-t-il pour votre service? s čim vam lahko postrežem?; želite, prosim?
    être de service dežurati, biti dežurni
  • servilité [sɛrvilite] féminin servilnost, hlapčevstvo, klečeplastvo, slepa pokorščina

    exécuter les ordres d'un supérieur avec servilité servilno izvrševati ukaze nadrejene osebe
  • servir* [sɛrvir] verbe transitif služiti; delati (quelqu'un za koga); (po)streči; servirati, prinesti na mizo; (tenis) servirati (žogo); zoologie naskočiti (samico); verbe intransitif služiti (à quelque chose čemu, de kot); biti uporaben, rabiti

    se servir posluževati se (de quelque chose česa), uporabljati, rabiti (de quelque chose kaj); nakupovati, oskrbovati se (chez un marchand pri trgovcu)
    servir son ami narediti uslugo, pomagati prijatelju
    servir à boire naliti (pijačo)
    (religion) servir la messe ministrirati
    servir le potage prinesti juho na mizo
    servir une machine streči stroju
    servir sa patrie služiti domovini
    servir à table streči pri mizi
    servir de père biti za očeta
    servir de prétexte biti za pretvezo
    servir une rente, une pension, des intérêts izplačevati rento, pokojnino, obresti (v določenih, rednih rokih)
    servir une cause posvetiti se neki stvari
    cela vous sert-il encore? ali to še potrebujete?
    vous êtes servi? so vam že postregli, ste si že vzeli?
    Madame est servie, (familier) c'est servi miza je pripravljena, jed je na mizi
    il aime beaucoup se faire servir on si zelo rad da streči
    la mémoire l'a mal servi spomin ga je pustil na cedilu
    le boucher m'a bien servi mesar mi je dobro postregel
    cet épicier sert une nombreuse clientèle ta špecerist prodaja, dobavlja blago številnim strankam
    cela peut encore servir to lahko še prav pride
    il a été bien servi par les circonstances okolnosti so mu bile naklonjene
    on n'est jamais si bien servi que par soi-même najbolje je, če sam opraviš stvari
    cela ne sert de rien de ... nobenega smisla nima, da ...
    à quoi cela sert-il de mentir? kakšen smisel ima, čemu lagati?
    à quoi lui servent tous ses diplômes? čemu mu rabijo, so mu vse njegove diplome?
    à quoi sert, que sert d'amasser tant de richesses? čemu kopičiti toliko bogastva?
    je lui ai servi d'interprète bil sem mu za tolmača
    mon manteau me servira de couverture plaščmi bo za odejo
    cela vous servira de leçon to vam bo v pouk
    (familier) il me sert toujours les mêmes histoires on mi servira vedno iste zgodbe
  • servitude [sɛrvitüd] féminin, vieilli sužnost, suženjstvo; tlačanstvo; podvrženost; figuré tiranija, sila, obveznost, prisiljenost

    les servitudes de la mode tiranija mode
    (marine) bâtiments masculin pluriel de servitude ladje, namenjene za delo, za službo v pristanišču
    délivrer un peuple tombé dans la servitude osvoboditi zasužnjeno ljudstvo
    réduire en servitude zasužnjiti
  • sesáti sucer, absorber; têter, aspirer ; (pri materi) être au (ali prendre le) sein

    sesati prah aspirer les poussières, passer l'aspirateur sur
    prst sesati sucer son pouce
  • sévir [sevir] verbe intransitif strogo, brutalno ravnati (contre quelqu'un s kom); brezobzirno nastopiti; divjati, razsajati (kuga); vladati (kriza, pomanjkanje)

    une grave épidémie de grippe a sévi cet hiver huda epidemija gripe je razsajala to zimo
    sévir contre les coupables, contre les abus ostro nastopiti proti krivcem, proti zlorabam
  • sextupler [sɛkstüple] verbe transitif pošestkratiti, pomnožiti s šest; verbe intransitif šestkrat se povečati

    les prix ont sextuplé en dix ans v desetih letih so se cene šestkratno povečale
  • sezúti

    sezuti komu čevlje déchausser quelqu'un, ôter les souliers à quelqu'un
    sezuti se enlever ses chaussures, se déchausser, se débotter
  • sibirski macesen stalna zveza
    1. botanika Larix sibirica (drevo) ▸ szibériai vörösfenyő
    Sibirski macesen jeseni odvrže iglice, pred tem pa s svojimi barvami začara pokrajino. ▸ A szibériai vörösfenyő ősszel elhullajtja a tűleveleit, miután színeivel varázslatossá tette a tájat.

    2. neštevno (les) ▸ szibériai vörösfenyő
    Pročelje hiše je odeto v sibirski macesen, ki se zliva s čudovito prleško pokrajino. ▸ A ház homlokzatát szibériai vörösfenyő borítja, amely beleillik a gyönyörű tájba Prlekijában.
  • sicér sinon, autrement, sans quoi, faute de quoi; ordinairement, d'ordinaire, d'habitude; il est vrai, c'est vrai, en vérité; par ailleurs, certes

    in sicer et pour préciser, (to se pravi) c'est-à-dire, (pri naštevanju) (à) savoir
    sicer je bogat, toda zelo skop il est riche, c'est vrai, mais très avare
    pohitite, sicer boste zamudili vlak dépêchez-vous, sinon (ali sans quoi) vous allez manquer le train!
    zmožnosti, ki jih sicer ima les capacités qu'il a par ailleurs
  • sicílski, sicilijánski sicilien, de Sicile

    sicilski večernice (zgodovina) les vêpres siciliennes
  • sien, ne [sjɛ̃, ɛn] pronom njegov; njen; svoj

    les siens njegovi (njeni) svojci
    faire sien osvojiti si, napraviti za svoje
    faire des siennes (familier) počenjati neumnosti
    y mettre du sien doprinesti svoj delež, pomagati zraven; dodati kaj (v pripovedovanju)
  • sierra ženski spol žaga; gorska veriga, gorski hrbet; pogorje; gorovje

    sierra de agua vodna žaga, žaga jermenica
    sierra circular krožna žaga
    sierra de mano ročna žaga
    sierra mecánica strojna žaga
    sierra de leñador drvarska žaga
    sierra de arco, sierra curva žaga na lok
    sierra de cinta, sierra continua, sierra rotativa tračna žaga
    sierra de marquetería rezljača
    sierra de vapor parna žaga
    clima de sierra gorsko podnebje, planinski zrak
    habitante de la sierra gorjanec, hribovec
    madera de sierra rezani les
    virutas de sierra žagovina, žaganje
    (pez) sierra pilar (riba)
  • siffler [sifle] verbe transitif iz-, po-, za-žvižgati; piskati; sikati; familier v dušku izpiti (un verre de champagne čašo šampanjca)

    siffler son chien požvižgati psu
    siffler une pièce, un acteur izžvižgati (gledališko) igro, igralca
    (sport) l'arbitre a sifflé la mitemps, une faute sodnik je zažvižgal konec polčasa, napako
    les balles sifflent aux oreilles des soldats krogle žvižgajo vojakom na ušesa
    siffler une chanson à la mode žvižgati modno popevčico
  • signal [sinjal] masculin znak, znamenje; signal

    à un signal na znak
    signal acoustique (radio) znak za pavzo
    signal d'alarme (železnica) zasilna zavora
    signal d'annouce, annonciateur uvodni znak (signal), predznak
    signal d'arrêt signal, znak za ustavitev
    signal de circulation prometni znak
    signal de danger znak za nevarnost, svarilni signal
    signal de détresse znak, signal v sili, v stiski
    signal routier de direction cestni smerni znak
    signal de l'heure (radio) signal za čas (uro)
    signal routier de localisation krajevna tabla
    signal lumineux svetlobni signal; semafor
    signal routier d'obstacle svarilna cestna tabla
    signal de partance znak, signal za odhod, za start
    signal de queue (železnica) zadnja, zadajšnja luč
    signal sonore zvočni znak, signal
    signal de fin de transmission (téléphonie, télégraphie, télévision) zaključni signal
    donner le signal dati znak
    tirer le signal d'alarme à bord d'un train potegniti zasilno zavoro na vlaku
    les signaux n'ont pas fonctionné signali niso delovali
  • sileō -ēre -uī (—) (iz kor. *sē[i]- popuščati, puščati v miru; prim. lat. sinō2, got. ana-silan popuščati, nehati, utihniti)

    1. molčati, biti tih(o), umolkniti, obmolkniti; abs.: silete et tacete Pl., lingua sile O., optimum quemque silere L., silens ac prope mutum agmen incessisse L., muta silet virgo O., locus ille silentibus aptus O., in avito suburbano obstrepentīs forte ranas silere iussit Suet., sedentibus ac silentibus cunctis Suet.; z de: ceteri de nobis silent Ci., de re publica ut sileremus Ci.; brezos.: de iurgio siletur Ter., silebitur toto iudicio de maximis illius furtis Ci., quoniam de utraque (sc. vitā morteque) siletur S. Od tod adj. pt. pr. silēns -entis molčeč, molčečen, tih, tihoten: silenti agmine L., Cu., coetu silenti Val. Fl.; poseb. evfem. o pokojnikih: umbrae silentes V., animae silentis Pr., populus silens Cl.; tako tudi subst. silentēs -um, m molčeči = umrli, rajn(k)i, pokojni(ki) v podzemlju: rex silentum (= Pluto) O., Cl., sedes silentum O. = podzemlje, pia turba silentum Val. Fl., silentum concilium V., coetus silentum Lucan.; toda: (sc. Pythagoras) coetusque silentum dictaque mirantum magni primordia mundi et rerum causas … docebat (sc. svoje učence, pitagorejce, ki so morali od 2 do 5 let molčati, preden so bili sprejeti v Pitagorov „red“) O. Adv. silenter molče, tiho: Vulg., Eccl.

    2. trans. zamolč(ev)ati, molčati o čem, zatajiti (zatajevati), ne omeniti (omenjati) česa, ne (spre)govoriti o čem: tu hoc silebis Ci. ep., ea merita silere non possum Ci., silere nefas Cu., facti culpam O., fortia facta silendo O., nec te, iuvenis memorande, silebo V., neque te silebo, Liber H., nulla me tellus silet Sen. tr.; v pass.: Plin., Plin. iun., Amm. idr., ea res, via, vitium siletur Ci., quod ego … facile patior sileri Ci., per quem tria verba silentur O., mala causa silenda est O., sileantur fraudenturve laude suā L., rei publicae tempora, quae sileri Agricolam non sinerent T.; z odvisnim vprašanjem: qua tulerit mercede, sile O.; z inf.: ut sileat verbum facere Auct. b. Hisp. da ne zine niti besedice. Od tod subst. gerundiv silenda -ōrum, n kar je treba zamolčati, skrivnosti, tajnosti, misteriji, otajstva: si coacta caritate eius silenda enuntiasset L., arcana et silenda Cu.

    3. metaf.
    a) (o neživih subj.) molčati, biti tih(o), mirovati (večinoma pesn.): silent late loca V. daleč naokoli je vse tiho, intempesta silet nox V., silet campus, aequor V., mare Val. Fl., immotaeque silent frondes, silet umidus aër O., aura silet Col., unde hiemes ventique silent Stat., diem quoque tepidum silentemque a ventis eligat Col., siluere venti Sen. tr., cuncta silent O., neque si chartae sileant, quid bene feceris, mercedem tuleris H.
    b) biti tih(o), mirovati, ne biti aktiven, ne biti dejaven, praznovati, biti brez dela (brezdelen), (pre)nehati, (pre)nehovati, (pre)nehavati, ponehati (ponehovati, ponehavati), biti brez veljave, ne imeti veljave, ne veljati; o neživih subj.: silent leges inter arma Ci., leges bello siluere coactae Lucan., silent carmina Lucr., ne sileret sine fabulis hilaritas Petr., si quando ambitus sileat Ci., dum silent virgae Col. še ne brstijo; o živih bitjih: silent diutius Musae Varronis Ci., cum refovet fixaque silet Gradivus in hasta Val. Fl., nec ceterae nationes silebant T., pulsi per longa saecula siluerunt immobiles (sc. hostes) Amm. Od tod adj. pt. pr. silēns - entis molčeč, tih, miren: luna silenti Ca., Col., silenti nocte V., silente nocte Tib., nocte silenti O., Petr., silente caelo Plin., dumisque silentibus errat V., luci silentes Sil., venti silentes Col., quercus silentes Lucan. ki ne dajejo prerokb, ki ne prerokujejo, unda silens Val. Fl., materia silens Plin. les, ki ne poka, aerarium silens et quietum Plin. iun., anni silentes Cl. leta molčanja (pri pitagorejcih; gl. zgoraj pod 1.), ova silentia Col. v katerih se še ne gibljejo piščančki; o rastl. = še ne brsteč: flos, sarmentum, surculi, vineae Col.
  • silvestris -e (silva)

    1. gozdnat, z gozdom (gozdovi, hostami) obrasel: mons Varr., collis C., via Ci., loca montuosa et silvestria Ci., tumulus L., saltus Cu., ager H., Col., regio Plin.; subst. silvestria -ium, n gozdnati kraji: Plin., an etiam per Thraciam saltus patentes qui angusti erant, et plana ex arduis et culta ex silvestribus facere potui L.

    2. gozden, v gozdu (gozdovih) živeč, v gozdu (gozdovih) se nahajajoč, iz gozda izhajajoč (prihajajoč), hosten, šumski: fraga nata sub umbra silvestri O., numen O., Plin., gens L., homines H., belua (= lupa) Ci., eductosque pares silvestri ex ubere (sc. lupae) reges Pr., cursus Ci. v (po) gozdu, bellum Lucr., materia L. gozdni les, dona Cat., musa V., Lucr. gozdna, podeželska, selska, pastirska pesem; od tod feritas silvestris L. prvobitna (prvotna, prvinska) divjost.

    3. divje rastoč, samorasel, samorašč, divji: arbor V., Col., baca V., corna H., oliva O., cicer, cucumis, faba, pruna, rosa Plin., prunus Col., Plin., gallinae, arietes Col., tauri Plin., mel Plin., silvestria omnia odoratiora sativis Plin., est et alterum genus eius silvestrius Plin., silvestriora omnia tardiora Plin.; metaf.: animus V. divja narava (rast).

    Opomba: Sinkop. gen. pl. silvestrûm: Acc. fr. Poklas. nom. sg. m silvester: Col., Plin., Sen. tr.
  • simple [sɛ̃plə] adjectif preprost, enostaven; enojen; nekompliciran, naraven, neizumetničen; neprisiljen; skromen; naiven, lahkoveren

    simple d'esprit bebast, duševno zaostal, nerazvit, masculin slahoumnež, bebec
    mot masculin simple enostavna, nesestavljena beseda
    c'est une simple question d'argent to je samo vprašanje denarja
    il a su rester simple dans les honneurs znal je ostati preprost, skromen pri svojih časteh
    simple comme bonjour zelo, skrajno enostaven
    un simple soldat navaden vojak, borec
    comptabilité féminin en partie simple enostavno knjigovodstvo
    (familier) dans le plus simple appareil slečen, nag, gol
    mécanisme masculin, procédé masculin simple preprost, nekompliciran mehanizem, postopek
    c'est la simple vérité to je čista, gola resnica
    ce n'est qu'une simple formalité to je le gola formalnost
  • sinistre [sinistrə] adjectif nesrečo znaneč, zlovešč; usoden; nesrečen; mračen, temačen; hudoben, zli, zločinski; masculin nesrečen primer, nesreča, nezgoda; katastrofa; škoda (po požaru, toči ipd.); izguba

    sinistres prophéties féminin pluriel zlovešče prerokbe
    paysage masculin sinistre žalostna, turobna pokrajina
    le sinistre a fait des morts katastrofa je zahtevala smrtne žrtve
    les pompiers ont maîtrisé le sinistre gasilci so obvladali požar
    on n'a pas encore évalué l'importance du sinistre niso še ocenili obsega škode
  • sinistré, e [sinistre] adjectif ponesrečen; oškodovan; pogorel; bombardiran; masculin ponesrečenec, oškodovanec, pogorelec, bombardiranec

    recueillir des dons pour les sinistrés nabirati darove za ponesrečence (pogorelce, poplavljence ipd.)
    reloger les sinistrés najti drugo stanovanje pogorelcem, poplavljencem ipd.