Franja

Cynthus -ī, m (Κύνϑος) Kint, gora na otoku Delu, slavna kot roj. kraj Apolona in Diane: V., O., Plin. Od tod adj. Cynthius 3 kintski: mons Plin. Subst. Cynthius -iī, m (Κύνϑιος) Kintski (bog), Apolonov vzdevek: V., H., Pr., O. Cynthia -ae, f (Κυνϑία) Kintska (boginja), Dianin vzdevek: H., O., Sen. tr., Lucan.

Cypros in (v prozi nav.) Cyprus -ī, f (Κύπρος) Ciper, rodoviten, z ladjedelskim lesom in bakrom bogat otok na vzhodnem koncu Sredozemskega morja, prastaro središče Afroditinega (Venerinega) bogoslužja, prejetega od Sircev; otočani so bili izvrstni kovinarji (zlasti bakrarji) in tkaninski obrtniki: Ci. idr. — Od tod

I. adj.

1. Cypriacus 3 (Κυπριακός) ciprski: expeditio Val. Max., carmen Fulg.

2. Cypricus 3 ciprski: laurus Ca.

3. Cyprius 3 (Κύπριος)
a) ciprski: rex Ci., merces, trabs H., tellus (= Cyprus) O., lactuca Col., laurus Plin.; poseb. aes Cyprium Vitr. ali samo Cyprium -iī, n (od koder v pozni lat. cyprum, cuprum) Plin. ciprska rdeča med, bakrena ruda, baker; kot subst. α) Cypria -ae, f Ciprka, Ciprska boginja, Venerin vzdevek: Tib. β) Cypriī -ōrum, m Ciprci, Ciprčani, preb. Cipra: Ci. ep., N., Cu., Plin.
b) bakren: aerugo, pyxis, vas, mortaria Plin. —

II. subst. Cypris -idis, acc. -ida, f (Κύπρις) Kiprida, Ciprida, Ciprka, Ciprska boginja, Venerin vzdevek: Aus., Prud., M.

čaj samostalnik
1. (pijača; posušena zelišča) ▸ teaPovezane iztočnice: pravi čaj, ruski čaj, zeleni čaj, črni čaj, pljučni čaj, indijski čaj

2. (rastlina) ▸ teacserje
3. (dogodek) ▸ teaKot je bila tradicija, so na popoldanski čaj povabili bližnje sosede. ▸ A hagyomány szerint a délutáni teára meghívták a közeli szomszédokat.
Sopomenke: kava

čáj tea

lipov čáj lime-blossom tea (ali infusion), infusion of lime leaves and lime blossom
fermentiran čáj black tea
kamilični čáj camomile tea
čáj iz poprove mete peppermint tea
malica s čájem (ob petih popoldne) afternoon tea, five-o'clock tea
škatlica za čáj tea-caddy
jedilni obrok s čajem (kot večerja) high tea, meat tea
piti čáj to take tea, to have tea
popiti skodelico čája to have ali to take a cup of tea
kuhati čáj to make tea
skuhati čáj to make the tea

čârka ž čarovnija: kao da si me -om opčinila kot da si me urekla

čarob|en [ô] (-na, -no)

1. (čarovniški) zauberkräftig, Zauber- (napoj der Zaubertrunk, prstan der Zauberring, formula die Zauberformel, koreninica die Zauberwurzel, moč die Zauberkraft, paličica der Zauberstab, piščal die Zauberflöte, sredstvo das Zaubermittel)

2. (očarljiv ipd.) zauberhaft; (kot vila) feenhaft
|
odpreti s čarobo močjo aufzaubern

čarovnica samostalnik
1. (pravljično bitje) ▸ boszorkány, boszorka, vasorrú bábaSopomenke: coprnica

2. (ženska, obtožena čarovništva) ▸ boszorkány
3. izraža negativen odnos (zlobna, starejša ženska) ▸ szipirtyó, banya, csoroszlyaEj, ej, stara čarovnica je prinesla hrano. ▸ Ajaj, a vén szipirtyó megérkezett az étellel.
Oče je bil še potem, ko je bil star in vdovec, bolj vesel, če je imel okoli sebe mlajše in urejene ženske kot pa kakšne "zanemarjene čarovnice". ▸ Apám még idős és megözvegyült korában is jobban örült, ha fiatal és ápolt nők voltak körülötte, és nem valami „elhanyagolt csoroszlyák”.
Sopomenke: babura, coprnica, zlobnica

4. lahko izraža negativen odnos (ženska z nadnaravnimi sposobnostmi) ▸ boszorkány
Nekateri pravijo, da je farmacevtka, drugi, da je čudodelka, tretji pa jo imajo za navadno čarovnico in prevarantko. ▸ Egyesek szerint gyógyszerész, mások szerint varázsló, megint mások szerint csak szimplán boszorkány és szélhámos.
Sopomenke: coprnica

čas|i moški spol množina die Zeit (iz starih časov aus alter Zeit; v njegovih časih zu seiner Zeit); Zeiten množina (hudi schlechte, zli böse, mračni finstere, negotovi unsichere; v svojih najboljših časih in seinen besten Zeiten); privzdignjeno: Zeitläuf(t)e množina
|
prejšnje čase in früheren Zeiten
prihodnji časi kommende/künftige Zeiten
stari časi die Vorzeit
dobri stari časi die gute alte Zeit
kot v starih časih wie in alten Tagen
na svete čase alle Jubeljahre
že vse večne čase seit ewigen Zeiten
za vse večne čase für Zeit und Ewigkeit
zadnje čase neuerdings
od davnih časov seit undenklicher Zeit
|
časi se spreminjajo die Zeiten ändern sich
drugi časi, druge navade andere Zeiten, andere Sitten

častiti glagol
(izkazovati spoštovanje) ▸ magasztal, dicsőít, bálványozTu so igralci, ki jih navijači častijo kot svetnike ali bogove. ▸ Ezeket a játékosokat a szurkolók szentként vagy istenként bálványozzák.

če [è]

1. v realnih pogojnih stavkih: wenn ("wenn" v če-stavku lahko izpustimo in postavimo glagol pred osebek kot v vprašalnem stavku če imaš denar, (potem) … hast du Geld, (so) …); (v primeru, da) falls; (če slučajno/morda) falls ("falls" v če-stavku lahko zamenjamo z sollte + glagolom v nedoločniku: če (morda) zdaj nimaš denarja, (potem) … solltest du momentan kein Geld haben, (so) …)

2.
če bi v potencialnih pogojnih stavkih :
(se prevaja z würde/sollte/ möchte ipd. + nedoločnik če bi ne imela gub, … würde sie keine Falten haben, …)

3. (ali) ob (ne vem, če ich weiß nicht, ob …)

4.
če (morda) ne domneva :
(se prevaja z vprašalnim stavkom (iščem X-a;) če morda ni v Gradcu? kann er nicht in Graz sein?)

5.
če … tudi (četudi) wenn … auch, wenngleich

6.
če že wenn … schon

čebel|a [é] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija naddružina: die Biene, rod: die Honigbiene
domača čebela die Honigbiene (drobna Zwerg-Honigbiene, indijska Indische Biene)
orjaška čebela Riesen-Honigbiene
samotarska čebela solitäre Honigbiene
hlačasta čebela Hosenbiene
kapičasta čebela Kegelbiene
kožuhasta čebela Pelzbiene
krvava čebela Buckelbiene/Blutbiene
lesna čebela Holzbiene (modra Blaue Holzbiene)
medonosna čebela Honigbiene
neželata čebela Stachellose Biene
osja čebela Wespenbiene
peščena čebela Sandbiene/Erdbiene
prava čebela Echte Biene
roparska čebela Räuberbiene
rožičasta čebela Langhornbiene
vitka čebela Schmalbiene
zajedalska čebela Kuckucksbiene
zakrinkana čebela Maskenbiene/Larvenbiene
čebela svilarica Seidenbiene
čebela žagorožka Sägehornbiene
morilska čebela Mörderbiene
nabirati med gozdnih čebel zeideln
figurativno priden kot čebela bienenfleißig, mit Bienenfleiß

čebéla bee

čebéla delavka worker bee, worker, common bee
čebéla matica queen bee
roj čebel a swarm of bees
rojiti kot čebéle to swarm like bees

čebéla (-e) f zool. ape (Apis);
domača čebela ape domestica (Apis mellifica)
italijanska čebela ape italiana (Apis mellifica ligustica)
kranjska čebela ape carnica (Apis mellifica carnica)
čebela delavka ape operaia
čebele roparice api predatrici
roj čebel sciame d'api
pren. pridna kot čebela laboriosa come un'ape
pren. bilo jih je kot čebel v panju erano una moltitudine

čebelnjak moški spol (-a …) das Bienenhaus; der Bienenstand
figurativno živahno kot v čebelnjaku wie im Taubenschlag

čèber (-bra) m tinozza, tino; bigoncio; mastello; pren.
imeti glavo kot čeber avere la testa pesante

čebulček samostalnik
1. (čebula za seme) ▸ dughagyma
2. (čebulica za vzgojo rastlin) ▸ hagyma
Proti temu škodljivcu so odpornejše rastline, vzgojene iz čebulčkov, kot tiste, vzgojene iz semen. ▸ Ezzel a kártevővel szemben ellenállóbbak a hagymáról szaporított növények, mint a magról neveltek.

čȅp čèpa m, mn. čèpovi
1. čep, zamašek: zatvoriti bocu -om; pijan kao čep pijan kot krava
2. stržen: čep u čiru
3. tampon: čep u rani
4. tečaj: vrata stoje na -u
5. med. strjek, krvni čep, trombus
6. zool. glavač, kapelj, Cottus gobio

čép (pri sodu) bung, (spodnji) spigot, tap; (zamašek) cork, (steklen) stopper, stopple; (cevi, posode) plug

kovinski čép cap; (za v usta) gag
bil je pijan kot čép žargon he was completely plastered

češnj|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Kirsche (divja Vogel-Kirsche, prava Süß-Kirsche, okrasna/japonska Japanische Blüten-Kirsche); drevo: der Kirschbaum; sadež: die Kirsche, die Kirschfrucht; les: das Kirschbaumholz/Kirschholz
sorta češnje die Kirschsorte
zgodnja češnja die Frühkirsche
češnja hrustavka die Knorpelkirsche
cvetenje češenj die Kirschblüte
čas zorenja češenj die Kirschenzeit
velik kot češnja kirschgroß
figurativno z njim ni dobro češenj zobati mit ihm ist nicht gut Kirschen essen
➞ → "gumijasta češnja", ➞ → kozja češnja, ➞ → volčja češnja