Franja

Πύλος, ὁ, ἡ 1. mesto v Meseniji, kjer je stanoval Nestor; Πυλόθεν iz (od) Pila, Πύλονδε v Pil; preb. Πύλιος. 2. mesto v Elidi.

πυλ-ουρός, ὁ ion. = πυλ-ωρός.

πυλών, ῶνος, ὁ (πύλη) 1. (glavna) vrata, portal NT. 2. prednja soba (atrium) NT.

πυλ-ωρός, ὁ, ἡ, ion. πυλ-ουρός, ep. πυλ-αωρός (πύλη, ὁράω) vratar(ica), čuvar, stražnik, varuh, branitelj.

Πυρ-αίχμης, ου, ὁ vodja Pajoncev.

Πύραμος, ὁ reka v Kilikiji.

πύργος, ὁ [Et. tujega izv.] 1. a) stolp, zid(ovje) s stolpi; b) oblegalni stolp; c) grad, trdnjava. 2. a) obrana, zaščita; b) sklenjena bojna vrsta, bojni red.

πυρετός, ὁ (πῦρ) vročina, vročica, mrzlica NT.

Πυρετός, ὁ, skitski Πόρατα pritok Istra (Prut).

πῡρήν, ῆνος, ὁ ion. koščica, pečka.

Πυρι-φλεγέθων, οντος, ὁ ognjena reka v podzemlju.

πυρι-φλέγων, οντος, ὁ od ognja (v ognju) goreč.

πῡρός, ὁ in pl. [Et. slov. pira, Spelt] pšenica.

πυρριχιστής, οῦ, ὁ (πυρρίχη) ki pleše orožni ples, plesalec v orožju.

πυρσός¹, ὁ (πῦρ) požar, (stražni) ogenj, plamenica, živ ogorek, ognjeno znamenje, stražniki, ki dajejo ponoči znamenja z ognjem.

πώγων, ωνος, ὁ [Et. predl. πω + γων, sor. γένυς, lat. gena, lice] brada.

Πώγων, ωνος, ὁ pristanišče v Trojzenu.

πώλης, ου, ὁ prodajalec.

πῶλος, ὁ [Et. lat. pullus, nem. Füllen, Fohlen (stvn. folo), od kor. pu, gl. παῖς] 1. mladič, pos. žrebe NT. 2. pren. poet. mlada deklica.

ῥαβδοῦχος, ὁ (ῥάβδος, ἔχω) 1. nosilec palice; a) razsodnik pri tekmah; b) vladar, kralj. 2. sodnijski sluga, berič NT.