Franja

zato [ó]

1. (iz tega vzroka/razloga) deshalb, deswegen, darum
zato ker weil
prav zato gerade deshalb/deswegen/darum, ebendarum, ebendeshalb

2. (torej) folglich, mithin

3.
zato, da bi … um zu …

4.
pa zato/zato pa (nasprotno) hingegen, dagegen

zató

A) adv. perciò, per questo, pertanto, di conseguenza, appunto:
termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga le termiti distruggono rapidamente il legno e sono perciò una calamità tanto grande
rad bi nekaj vprašal. Kar daj, saj smo zato tukaj vorrei fare una domanda. Prego, siamo qui per questo
če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten anche se avesse letto tutti i libri del mondo non sarebbe saggio per questo
razreda nisem izdelal, pa kaj zato non ho superato la classe. E allora?!
uro sem zgubil. Nič zato ho perso l'orologio. Non fa niente
to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato non sono spiccioli, si tratta di miliardi. Appunto

B) zató konj.

1. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) perciò, pertanto:
bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti aveva una fame da lupo, perciò gli diedero da mangiare

2. (v protivnem priredju) per questo; in compenso:
piše malo, zato pa dobro scrive poco ma in compenso bene

3. zato ker (v vzročnih odvisnih stavkih) perché:
zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan perché non è venuto? Perché stava male

4. zato da (v namernih odvisnikih) perché, affinché; per:
zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha perché ha chiuso la finestra? Per impedire giri d'aria

zavekati glagol
1. pogosto v leposlovju (zajokati) ▸ felsír
Ko zaveka otročiček, mu potisne dojko v usta. ▸ Amikor a kisded felsír, a szájába nyomja az emlőjét.

2. pogosto v leposlovju (tarnati) ▸ sopánkodik, siránkozik
"Nos si mi zlomila!" je zavekal. ▸ „Eltörted az orrom!” – sopánkodott.

3. pogosto v leposlovju (o rojstvu) ▸ világra jön, napvilágot meglát
Ob 7.45 je na svet zavekalo novo dete. ▸ 7.45-kor jött a világra az újabb gyermek.
Dan pa je bil očitno več kot naklonjen tudi porodnicam, saj je v 24 urah v porodnišnici zavekalo več kot tridesetkrat. ▸ A jelek szerint a vajúdó nők számára is eszményi volt a nap, mivel 24 óra alatt több mint 30 kisbaba látta meg a napvilágot.

4. pogosto v leposlovju (o nastanku) ▸ napvilágot meglát
Priznati moram, da sem v spletu našel še druge datume, ko naj bi mladi internet prvič zavekal, in različna imena "pravih očetov", ki so ga zaplodili. ▸ Be kell vallanom, hogy más dátumokat is találtam a világhálón arról, hogy mikor látott napvilágot először az internet, és az őt nemző „valódi apák” különböző neveire bukkantam.

zavesláti (-ám) perf.

1. mettersi, cominciare a remare

2. remare, andare (per mare) remando

3. annaspare, sbracciarsi:
zaveslati z roko po zraku sbracciarsi
zaveslal je (z rokami), da bi se obdržal na površju annaspò cercando disperatamente di tenersi a galla

zavêsti to seduce (v into); to mislead; to entice

zavêsti v skušnjavo to tempt
zavêsti v vojno to seduce into war
nič me ne bi zavedlo, da bi storil nothing would tempt me to do it
ki se da, more zavêsti temptable

zazdehati glagol
literarno (o vdihu zraka) ▸ ásít, ásítozik
Težko zavzdihne, si pomane oči, vse pordele od dolgotrajne vožnje in zazdeha. ▸ Nagyot sóhajt, megdörzsöli a szemét, amely tiszta vörös a hosszú vezetéstől, és ásít egy nagyot.
"Kaj še nikoli niste tako na široko zazdehali, da bi se vam zaskočila čeljust?" ▸ Soha sem ásított akkorát, hogy kiugrott volna az állkapcsa?

zažel|eti si [é] (-im si) želeti si sich (etwas) wünschen; Lust auf (etwas) bekommen, Lust bekommen zu
zaželeti si, da bi bil kje drugje kdo drug: (jemanden) fortwünschen, človek sam: sich fortwünschen

zaživéti (-ím) perf.

1. vivere, cominciare a vivere:
na starost bi rad zaživel mirno nella vecchiaia avrebbe voluto vivere tranquillo

2. rivivere:
domači kraj je zaživel v spominu il villaggio natale rivisse nel suo ricordo

3. sorgere, iniziare l'attività; essere attivo:
posebej je zaživelo delo filatelistov molto vivace l'attività dei filatelici

4. (oživeti)
ob semanjih dneh trg zaživi nei giorni di fiera il borgo sembra rivivere
spomladi narava spet zaživi in primavera la natura rivive

zblaznéti to go mad, to go out of one's senses; to go off one's head

človek bi kar zblaznel it is enough to drive one mad

zblaznéti devenir fou, tomber en démence

človek bi zblaznel c'est à en perdre la raison

zblaznéti dementarse

človek bi zblaznel fam es para volverse loco

zbóljšati to improve; to ameliorate; to better; to amend, to mend

zbóljšati se to improve; to ameliorate
moglo bi se zbóljšati there is room for improvement

zbudi|ti (-m) zbujati wecken, aufwecken, s tresenjem: wachrütteln, s klicanjem, spomin, predstavo: wachrufen; erwecken
zbuditi hudo kri böses Blut machen
zbuditi pomisleke pri (jemanden) bedenklich stimmen
zbuditi pozornost auf sich aufmerksam machen, (jemandes) Aufmerksamkeit auf sich ziehen, javno: Aufsehen erregen
zbuditi radovednost pri kom (jemanden) neugierig machen
zbuditi sum Verdacht erwecken, sich verdächtig machen
zbuditi skomine/tek po (jemandem) den Mund wässrig machen
figurativno da bi mrliče zbudil hrup ipd.: um Tote aufzuwecken

zdrávo inter. salve; ciao:
zdravo, fantje! salve, ragazzi!
pren. to moraš narediti ali pa zdravo fallo o vattene
tako bo, kot pravim, pa zdravo sarà così come dico, punto e basta!
oditi, ne da bi rekel zdravo andarsene senza salutare

zdržáti (-ím)

A) perf.

1. sopportare, sostenere; resistere (a):
zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
zdržati mučenje sopportare le torture
zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua

2. resistere, tener duro, tener testa:
zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza

3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno

4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette

5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto

B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. astenersi:
zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
zdržati se glasovanja astenersi dal voto

2. trattenersi:
rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne

Zeche, die, (-, -n) zapitek, konzumacija; Bergbau jama, rudnik; figurativ die Zeche prellen oditi, ne da bi plačal; figurativ die Zeche bezahlen müssen plačati račun

Zeitvertreib, der, zabava, kratkočas(en)je; zum Zeitvertreib da bi čas hitreje minil

zeló muy; mucho; bien

zelo dober (dobro) muy bueno (bien)
zelo mnogo mucho, muchísimo
zelo mnogo denarja mucho dinero
zelo mnogo ljudi mucha gente
zelo mnogo drugih otros muchos
zelo pogrešati echar mucho de menos
zelo rad bi to naredil lo haría con mucho gusto

zēlotēs -ae, m (tuj. ζηλωτής) ljubosumnež, ljubosumnik: Eccl. (o bogu, ki ne dovoli, da bi kdo ljubil bolj kot on).

zemlj|a² [ê] ženski spol (-e …) (tla) die Erde, der Boden, der Erdboden, das Land (obdelana Kulturboden, obdelovalna Ackerboden, Ackerland)
gornja plast zemlje die Krume, der Mutterboden
globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze
obdelovanje zemlje die Bodenkultur, die Bodenbearbeitung
plast zemlje die Bodenschicht
prevodnost zemlje die Bodenleitfähigkeit
pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung
vojska raketa zrak-zemlja die Luft-Boden-Rakete
vidljivost zemlje die Bodensicht
obdelovati zemljo (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
letalstvo videti zemljo Erdsicht haben
potegniti/izpuliti iz zemlje aus der Erde reißen
na zemlji auf der Erde, auf dem Boden
letalstvo, vojska kontrolno mesto na zemlji die Bodenstelle
letalstvo, vojska postaja na zemlji die Bodenstation
na zemljo auf die Erde, auf den Boden
pasti na zemljo zu Erde fallen, zu Boden fallen
vezan/navezan na zemljo erdgebunden
pod zemljo unter die Erde, rudarstvo untertage
v zemljo in die Erde, in den Erdboden
vkopati v zemljo eingraben, agronomija in vrtnarstvo gnoj ipd.: unterbringen
figurativno vdirati/pogrezniti se v zemljo in Grund und Boden versinken, in den Erdboden versinken
zravnati z zemljo dem Erdboden gleichmachen, obzidje: schleifen
vojska izvidništvo z zemlje die Erdaufklärung
letalstvo, vojska z zemlje von der Bodenstelle
voditi z zemlje letalstvo lotsen
figurativno kot bi ga požrla zemlja wie vom Erdboden verschluckt