Franja

tih (-a, -o) leise; očitek, pogreb, trenutek, noč, ura, veselje: still; čisto: ganz leise, stockstill, totenstill, nachtstill; (brezšumen) lautlos; (nem) stumm; očitek: unausgesprochen
tih kot miška mucksmäuschenstill, mäuschenstill, still wie eine Maus
tihi družabnik stiller Gesellschafter, stiller Teilhaber
tih sporazum stillschweigende Übereinkunft
biti tih leise sein, still sein
tiha demonstracija der Schweigemarsch
tiha molitev das Stillgebet
tiha voda ein stilles Wasser
tiha voda bregove dere stille Wasser sind/gründen tief
tihe sanje množina der Wunschtraum
tihe želje množina das Wunschdenken
na tihem insgeheim, in der Stille, kaj pokopati: ohne Sang und Klang

tíh tranquille, calme, paisible, silencieux, taciturne

tihi družabnik commanditaire moški spol
tiha družba société ženski spol tacite, (société en) commandite ženski spol
tiha bolečina douleur ženski spol muette (ali sourde)
tiha jeza colère ženski spol rentrée
tiha ljubezen amour moški spol secret
tiha maša messe ženski spol basse
tiha molitev (religija) oraison ženski spol mentale, (duhovnika) secrète ženski spol
tiha noč nuit ženski spol tranquille (ali paisible, silencieuse)
Tihi ocean océan Pacifique
tihi petek Vendredi saint
tihi teden semaine sainte
tihi sporazum accord moški spol tacite
tiha sreča bonheur moški spol paisible
tiho upanje espoir moški spol secret
tiha voda eau ženski spol dormante (ali stagnante)
tiho! silence!, la paix!, chut!
tiho o tem! silence là-dessus!, n'en parlons pas!, familiarno motus!
tiho biti se taire, garder le silence, se tenir coi
tiho govoriti parler bas
na tihem en son for intérieur, secrètement, en sourdine
tiha voda globoko dere il n'est pire eau que l'eau qui dort

tíh (-a -o)

A) adj.

1. piano, sommesso, silenzioso, felpato:
tihi koraki passi silenziosi, felpati
tiha glasba musica sommessa

2. taciturno:
mož je po naravi zaprt in tih ha un temperamento chiuso e taciturno

3. quieto, calmo:
tiha noč una notte calma

4. tacito:
tiho odobravanje consenso tacito

5. impercettibile, sfuggente; strisciante:
vdaja se tihemu pijančevanju si sta abbandonando a un alcolismo strisciante

6. misurato, discreto, sobrio:
tiha eleganca un'eleganza sobria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti tihi teden non parlarsi (tra coniugi)
pren. biti tiha voda essere una gatta morta
tiha jeza rancore
rel. tiha maša messa ordinaria
rel. tiha nedelja domenica di Passione
ekon. tihi družbenik accomandante
tih pomenek confabulazione
geogr. Tihi ocean Oceano Pacifico
tiho pravilo regola tacita
PREGOVORI:
tiha voda bregove dere acqua cheta rovina i ponti

B) tíhi (-a -o) m, f, n
na tiho, po tiho, po tihem stopati camminare silenziosamente, alla chetichella
po tihem upa, da se bo srečno izteklo dentro di sé, sotto sotto spera che tutto finisca bene

tiho leise, still
tiho cviliti wimmern
tiho mijavkati mauzen
biti tiho still sein, sich still verhalten, (zadržati sapo) die Luft anhalten
tiho! still!

tího prislov in silence; quietly; softly; gently

tího o tem! keep that to yourself!, (niti besedice o tem!) keep mum!, mum's the word!
na tihem secretly, in secret
biti tího to keep quiet
tího govoriti to speak in a low voice
zapirajte vrata tího! close the door gently, please!
tího! silence!, be quiet!; hush!, shush!, sh! (beri: ššš)

tího adv.

1. silenziosamente, in silenzio; sommessamente; tacitamente

2. (v povedni rabi)
biti tiho tacere
biti tiho kot miš non fiatare
(tako) tiho je kakor, kot v grobu c'è un silenzio di tomba
elipt. tiho! silenzio!, zitti!
ne biti nikomur tiho rimbeccare, rispondere per le rime
vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so tiho kot riti invece di esprimere la propria opinione, non osano parlare, contraddire
tiho cviliti guaiolare
tiho se pomenkovati confabulare, parlottare

tikati se (tiče se)

1. koga: (biti stvar koga) (jemanden) betreffen, (jemandes) Sache sein; (brigati) (jemanden) angehen (malo wenig, močno viel, nič nichts angehen; kaj se me to tiče! was geht mich das an!)

2. koga/česa: (zadevati) (jemanden/etwas) anbetreffen, anbelangen; (prizadevati) tangieren

3.
kar se mene tiče was mich anbetrifft, menim: ich für meine Person, meinerseits, ich für mein Teil, lahko to narediš: von mir aus

4.
kar se tiče … (zastran, v pogledu) hinsichtlich (des)
kar se tega tiče … diesbezüglich (möchte ich) …
kar se tiče … -mäßig
(sil/moči kräftemäßig, teže gewichtsmäßig, razvoja entwicklungsmäßig), in …-sachen, -dingen (denarja in Geldsachen, gospodarstva in Wirtschaftsdingen, vere in Glaubensdingen), -lich (okusa geschmacklich, roka/rokov terminlich)

típičen typical, typic (za of); characteristic

típično prislov typically
biti típičen za... to be typical of...

tir¹ moški spol (-a …)

1. železnica das Gleis (dovlačni Ausziehgleis, industrijski Industriegleis, izogibalni Ausweichgleis, odstavni Abstellgleis, ranžirni/premikalni Rangiergleis, razkladalni Entladegleis, skladiščni Ladegleis, stranski Nebengleis, s katerega odpelje vlak Abfahrtsgleis, uvozni Einfahrgleis, železniški Eisenbahngleis)
mrtvi tir totes Geleise
slepi tir Sackgleis, totes Gleis
po širini: die Spur
normalni tir Normalspur, Vollspur
ozki tir Schmalspur
široki tir Breitspur
širina tira die Spurweite
tiri množina Gleise množina, das Geleise, die Bahn
luški tiri die Hafenbahn
železniški tiri die Gleisanlage
promet po tirih der Schienenverkehr
postaviti na tire aufgleisen, eingleisen
prehod preko tirov der Gleisüberweg
slika tirov das Gleisbild
figurativno po starem tiru im alten Geleise
postaviti spet na pravi tir wieder ins rechte Gleis bringen

2. tehnika die Gleitschiene, der Schienenweg, der Gleitträger; (linija) der Strang
|
figurativno biti iz tira durcheinander sein
spraviti/spravljati s tira bestürzen, aus dem Konzept bringen, aus dem Gleis bringen, umwerfen
vreči iz tira aus der Bahn werfen

tisk¹ moški spol (-a …)

1. der Druck (barvni Farbdruck, bločni Blockdruck, čimžni Beizdruck, dvobarvni Zweifarbendruck, enostranski Einblattdruck, filmski Gewebefilmdruck, globoki Tiefdruck, jedki Ätzdruck, knjižni Buchdruck, krtačni Bürstendruck, ofsetni Offsetdruck, pestri Buntabdruck, ploski Flachdruck, prebojni Durchdruck, razprti Sperrdruck, reliefni Reliefdruck, Prägedruck, ročni Handdruck, rotacijski Rotationsdruck, štiribarvni Vierfarbendruck, v Braillovi pisavi Punktdruck, v oljnih barvah Ölfarbendruck, z drsnikom Reiberdruck, tribarvni Dreifarbendruck, umetniški Kunstdruck, večbarvni Mehrfarbendruck, visoki/vzbokli/z vzbokline Hochdruck), das Drucken; obrt: das Druckereigewerbe, die Druckerei
… za tisk Druck-
(papir das Druckpapier, za umetniški tisk Kunstdruckpapier, predloga die Druckvorlage, dovoljenje die Druckgenehmigung, Druckbewilligung), druck- (primeren/ pripravljen druckfähig, druckreif, druckfertig)
v drobnem tisku besedilo: das Kleingedruckte (Kleingedrucktes)
biti v tisku in Druck sein

tísk impression ženski spol ; (časopisje) presse ženski spol

barvni tisk impression en couleur, chromotypographie ženski spol, chromotypie ženski spol
debeli, mastni tisk impression en caractères gras
dvobarvni tisk impression bicolore (ali en deux couleurs)
napačen tisk impression manquée
notni tisk impression de musique (ali de partitions musicales)
ofsetni tisk impression offset, (procédé moški spol d'impression) offset moški spol
oljni tisk impression en couleurs à l'huile, chromotypographie ženski spol, familiarno chromo
ploski tisk impression à plat
tisk s plošč clichage moški spol
poskusni tisk épreuve ženski spol
razprti tisk caractères moški spol množine espacés
reliefni tisk impression en relief
rotacijski tisk impression sur roto, tirage moški spol (en) roto (ali sur rotative)
tisk na tkanino impression sur étoffe
vtisnjeni tisk impression en relief, (tekstilstvo) gaufrure ženski spol, (tehnika) estampage moški spol
svoboda tiska liberté ženski spol de la presse
pripravljen za tisk bon à tirer
biti v tisku être sous presse
dati v tisk mettre sous presse, faire imprimer

tísk impresión f ; prensa f ; imprenta f ; estampa f

barvni tisk cromotipografía f, impresión en colores
debeli (mastni) tisk impresión en negrilla
dnevni tisk prensa diaria (ali periódica)
tisk za slepe impresión en relieve (ali de Braille)
tisk na tkanino estampación f (ali estampado m) de telas
umetelni tisk impresión artística
vtisnjeni tisk impresión en relieve
napačen tisk impresión borrosa (ali con erratas ali defectuosa)
ofsetni tisk impresión ofset
poskusni tisk prueba f de impresión
razprti tisk composición f espaciada
v razprtem tisku con letras espaciadas
rastrski tisk fotograbado m a media tinta
reliefni tisk impresión en relieve
rotacijski tisk impresión rotativa
svoboda tiska libertad f de imprenta
tisk in založba (od) Imprenta y Editorial (de)
pripravljen za tisk listo (ali despachado) para ser impreso
biti v tisku estar en prensa
dati v tisk dar a la estampa

tisoč|i moški spol množina Tausende množina
med tisoči unter Tausenden
tisoči in tisoči zigtausende, Abertausende
biti na tisoče (je jih na …) nach Tausenden zählen
na tisoče zu Tausenden, zu tausenden
trije tisoči, pet tisočev ipd. ➞ → tisoč

tišč|ati se (-im se) sich drücken, pressen (an)
tiščati se drug k drugemu sich [aneinanderdrücken] aneinander drücken, sich zusammenhocken
(biti tik zraven) dicht an … liegen

tla² srednji spol množina (tal, tlem, tla, pri tleh, s tlemi) geografija, gradbeništvo, arhitektura der Boden, gradbeništvo, arhitektura (pod) der Fußboden (kamnita Steinfußboden, Steinboden, lesena Holzboden, mozaična Mosaikfußboden, parketna Parkettboden, opečna Klinkerboden, v veži/predsobi Dielenboden, z gumijasto oblogo Gummiboden)
izgubljati/izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren
dotakniti se tal den Boden berühren, letalo: aufsetzen, človek z nogami: auffußen
umirjanje tal (popotresni sunki) das Nachbeben
vidljivost tal letalstvo die Bodensicht

do tal bis zum Boden, obleka: bodenlang
od vrha do tal von oben bis unten
do tal zasteklena vrata die Fenstertür
porušenje do tal die Schleifung

k tlom zu Boden, nieder
pritisniti k tlom zu Boden drücken, niederdrücken

na tla zu Boden, auf den Boden
pasti na tla zu Boden fallen, hinunterfallen
pasti na trda tla figurativno aus allen Wolken fallen
postaviti na tla hinstellen, kovček, težko breme: niedersetzen
spustiti na tla fallen lassen
vreči na tla zu Boden werfen, niederwerfen, človeka: zu Boden schlagen, niederstoßen, niederschlagen, zu Boden strecken

na tleh auf dem Boden
biti na tleh auf dem Boden liegen, figurativno [heruntersein] herunter sein, am Boden zerstört sein
boj na tleh der Bodenkampf
dobro ležati na tleh vozilo: gute Bodenhaftung haben
čisto na tleh figurativno fix und fertig
kontrolno mesto na tleh die Bodenstelle
lega na tleh die Bodenhaftung
stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen

tiščati ob tla niederhalten
treščiti ob tla niederschmettern, (pasti) aufprallen
vreči ob tla hinwerfen, hinhauen

od tal vom Boden
odmik od tal die Bodenfreiheit

po tleh über den Boden, auf den Boden
politi po tleh ausschütten
pasti po tleh umfallen, umkippen
vreči po tleh zu Boden werfen, niederwerfen, mimogrede: zu Boden reißen

pri tleh in Bodennähe

s tal vom Boden
pobrati s tal vom Boden aufheben
izstreliti s tla von der Bodenstelle abschießen

pogledati v tla zu Boden blicken
v bližini tal in Bodennähe, bodennah
v nivoju tal bodengleich

tlà (tál) n pl.

1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro

toč|en¹ [ó] (-na, -no) kar se časa tiče - prihod ipd.: pünktlich; zadetek: treffsicher, treffgenau; trditev, domneva: (pravilen) genau, zutreffend, pripomba: treffend; ura: genau, [richtiggehend] richtig gehend
biti točen zutreffen, stimmen
signal za točen čas das Zeitzeichen

tóčen ponctuel, exact, précis, juste

biti točen être à l'heure

točk|a⁴ [ó] ženski spol (-e …) figurativno der Punkt
točka dnevnega reda Punkt der Tagesordnung, Tageordnungspunkt (TOP), znotraj člena/paragrafa: die Ziffer
bistvena/ključna/odločilna točka der springende Punkt
fiksna točka Fixpunkt
glavna točka Hauptpunkt, (srž) Kernpunkt (glavna točka obtožnice pravo Hauptanklagepunkt)
močna točka (prednost) starke Seite
mrtva točka toter Punkt, Totpunkt
nasprotna točka Gegenpunkt
navezna točka Bezugspunkt
navezovalna točka Anknüpfungspunkt, Ansatzpunkt
oporna točka Stützpunkt, (indic) Anhaltspunkt
orientacijska točka Orientierungspunkt
osrednja točka Mittelpunkt, Drehpunkt, Schwerpunkt
točka programa Programmpunkt
ranljiva točka Angriffspunkt, schwache Stelle, die Blöße
sporna točka/ točka spora Streitpunkt
stalna točka Festpunkt
stična točka Berührungspunkt
stranska točka Nebenpunkt
šibka točka schwache Seite, schwacher/neuralgischer Punkt, Schwachstelle, Schwachpunkt, die Blöße
biti na najnižji točki einen/den Tiefstand erreicht haben
na najnižji točki auf dem Tiefpunkt
po točkah punktweise, Punkt für Punkt
pokazati svojo šibko točko sich eine Blöße geben
koncentrirano na ključne točke schwerpunktmäßig
stavka na ključnih točkah der Schwerpunktstreik

točno¹ [ó] (natančno) genau, exakt
točno po naravi (realističen) naturgetreu
točno! richtig!, ganz recht!
biti točno po meri eine hohe Maßgenauigkeit haben
navesti točno številko za (etwas) exakt beziffern